VSL Sodba IV Cp 593/2019

Jedro

Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok). V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje ustrezna trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedbami, ter splošno znana dejstva o povprečnih potrebah otrok starosti preživninske upravičenke.

Znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) se ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka/štipendije, saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki III in VI izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki 23. 11. 1996 sklenili v ... (I. točka izreka), ter mladoletno hčerko A. zaupalo v varstvo in vzgojo toženki (II. točka izreka). Tožniku je za čas od 21. 12. 2018 dalje naložilo mesečno preživninsko obveznost v znesku 195,00 EUR (III. točka izreka) ter v presežku – glede razlike med dosojeno preživnino v višini 195,00 EUR ter zahtevano preživnino v višini 400,00 EUR – tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka). Dogovarjanje glede stikov je prepustilo tožniku in mladoletni hčerki (V. točka izreka), v VI. točki izreka pa je odločilo, da pravdni stranki nosita svoje pravdne stroške.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki v pravočasni pritožbi, usmerjeni zoper III. in VI. točko izreka, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Izpostavlja napačno uporabo procesnih določb glede dokaznega bremena, saj bi morala toženka dokazati stroške, ki nastajajo s preživljanjem mld. A. Ker računi niso bili predloženi, jim tožnik tudi ni mogel ugovarjati. Režijski stroški so ocenjeni previsoko – na A. odpade le delež v višini 23,33 EUR. Enako velja glede stroškov prehrane in pijače, ki jih je sodišče ocenilo na 100,00 EUR, saj ima toženka možnost hrano pridelati doma. Tudi stroški, ki nastajajo z A. šolanjem in jih je sodišče ocenilo na 25,00 EUR mesečno, so previsoki. Strošek nakupa uniforme nastane le občasno, medtem ko je strošek za nabavo ortopedskih čevljev neizkazan. Računov, ki bi izkazovali nakup šolskih potrebščin, knjig in delovnih zvezkov, toženka v spis ni predložila. Toženka in mld. A. teh stroškov v zaslišanja niti nista zatrjevali. Previsoko so ocenjeni prevozni stroški, saj dejanski strošek znaša le 16,66 EUR. Sodišče bi pri odmeri preživnine moralo upoštevati tudi državno štipendijo, ki jo prejema A. Od ugotovljenih preživninskih potreb, ki ne presegajo 240,00 EUR, bi tako moralo najprej odšteti štipendijo v višini 40,00 EUR, razliko stroškov pa razdeliti med oba starša. Pri porazdelitvi preživninskega bremena bi bilo treba upoštevati, da bo A. v letošnjem letu dopolnila 18 let, zato zanjo posebna skrb, varstvo in vzgoja niso več potrebni, saj sama skrbi zase. Čeprav ima tožnik res višje dohodke, je treba upoštevati, da odplačuje kredit za nakup osebnega avtomobila v višini 264,00 EUR mesečno. Ima pa tudi preživninsko obveznost do starejše hčerke B., ki je vložila tožbo, ta pa še ni rešena. Ob pravilni oceni A. preživninskih potreb (240 EUR) in ustrezni porazdelitvi preživninskega bremena bi bil tožnik dolžan plačevati mesečno preživnino največ v znesku 120,00 EUR.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev sodišča prve stopnje in prisojeno preživnino zniža na 120,00 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe kot neutemeljene in priglašene stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo vsa odločilna dejstva, pri tem pa ni storilo nobene relevantne kršitve določb postopka. Skladno z določbo 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) so starši dolžni preživljati svoje otroke tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj.

6. Pritožbena teza o kršitvi določb ZPP glede dokaznega bremena je zmotna. Naš procesni zakon ne pozna dokaznih pravil, zato dejstvo, da toženka A. potreb ni izkazala s predložitvijo računov, ne more imeti želene teže. Ocena preživninskih potreb je pogojena z razpoložljivostjo sredstev obeh staršev, kar je osnovno vodilo pri iskanju vrednotnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki (zmožnostmi staršev in potrebami otrok). V obravnavanem primeru za njihovo oceno zadostuje ustrezna trditvena podlaga pravdnih strank, podkrepljena z izpovedbami, ter splošno znana dejstva o povprečnih potrebah otrok A. starosti. Sodišče prve stopnje je A. potrebe ocenilo na 325,00 EUR, kar za 17-letno dekle predstavlja relativno nizek znesek.

7. V sporih iz razmerij med starši in otroki je bistveno bolj poudarjeno preiskovalno načelo, zato ima sodišče – skladno z določbo 408. člena ZPP – pooblastilo za ugotavljanje dejstev, ki jih stranke niso navajale, prav tako pa tudi ni vezano na postavljene zahtevke. Na podlagi navedenega zakonskega pooblastila je imelo sodišče možnost potrebe iz naslova režijskih stroškov oceniti na višji znesek – v konkretnem primeru jih je ocenilo na 45,00 EUR – čeprav je toženka navedla znesek v višini 40,00 EUR. Prvo sodišče je v 16. točki obrazložitve za svojo odločitev podalo prepričljivo utemeljitev. Tožnik je trdil, da skupni režijski stroški znašajo 280,00 EUR, nastajajo pa zaradi pokrivanja potreb šestih oseb, zato je znesek v višini 45,00 EUR, kot ga je priznalo prvo sodišče, povsem ustrezen.

8. Sodišče prve stopnje je ustrezno ocenilo stroške prehrane na znesek v višini 100,00 EUR mesečno. Zgolj posplošenega zatrjevanja v odgovoru na tožbo, da je višina stroškov močno pretirana, ni mogoče šteti za obrazložen/utemeljen ugovor višini prej navedene postavke.

9. Stroške izobraževanja – A. je dijakinja tretjega letnika srednje gostinske šole, oddelka za slaščičarstvo – je prvo sodišče ocenilo na 25,00 EUR mesečno, kar letno znaša 300,00 EUR. Ocenjeni znesek nikakor ni pretiran, čeprav pritožba zagovarja tezo, da sodišče teh stroškov sploh ne bi smelo presojati. Pri tem dejstvo, da toženka ni predložila računov – glede na zgoraj že izpostavljena zakonska pooblastila sodišča – ne more biti odločilno. Pritožbeno drobnjakarsko razlogovanje glede A. potreb po nakupu šolski oblačil (uniforme, hlače, kape, predpasniki, jakne, ortopedski čevlji ...) ne vzbuja dvoma v pravilnost ocene prvega sodišča. V 13. točki obrazložitve je ta postavka jasno in prepričljivo obrazložena. Dejstvo je, da A. v šoli potrebuje posebno uniformo in ortopedske čevlje, kar je treba občasno zamenjati. Pritožba pozablja, da je v ocenjenem znesku zajet tudi strošek šolskih ekskurzij, zato pritožbeno sodišče ocenjenemu znesku v celoti pritrjuje.

10. Stroške, ki A. nastajajo zaradi prevozov v šolo in na druge aktivnosti, je sodišče ocenilo na znesek v višini 25,00 EUR. Glede na A. starost je povsem normalno, da ima določene prostočasne aktivnosti, ki potekajo izven časovnih okvirjev voznega reda avtobusa, za katerega ima letno avtobusno karto. Ob ugotovitvi, da posamezna vožnja v eno smeri stane 3,00 EUR, ocenjeni mesečni izdatek v višini 25,00 EUR nikakor ni nerazumen.

11. V zvezi z upoštevanjem državne štipendije pri odmeri preživnine že obstaja utrjena sodna praksa, ki daje negativen odgovor. V novejši sodni praksi¹ je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) ne odšteje od zneska ugotovljenih otrokovih potreb. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka/štipendije, saj gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država.

12. Čeprav bo A. v drugi polovici letošnjega leta dopolnila 18 let, pa to še ne pomeni, da skrbi in pomoči matere ne potrebuje. Res ni več potrebe po stalnem nadzoru in fizični prisotnosti, ki sta nujna pri manjših otrocih. Vendar pa najstnica še vedno potrebuje čustveno podporo, spremljanje in zaščito. Adolescenca predstavlja za starše eno od zahtevnejših obdobij, zato pritožbena izvajanja v zvezi s potrebo po enaki porazdelitvi preživninskega bremena niso utemeljena.

13. V skladu z utrjeno sodno prakso kredit za nakup osebnega avtomobila, ki ga v pritožbi izpostavlja tožnik, ni razlog za znižanje njegove preživninske obveznosti. Preživninska obveznost do starejše hčerke B. pa še ni ugotovljena, zato na odločanje v tej zadevi (zaenkrat) nima nikakršnega vpliva.

14. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 413. člena v zvezi s 165. členom ZPP.

-------------------------------
¹ Primerjaj II Ips 264/2016, IV Cp 992/2016, IV Cp 314/2018, IV Cp 472/2018.

Datum zadnje spremembe:

25.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 770/2020
• VSL Sklep IV Cp 1401/2020
• VSL Sodba IV Cp 600/2019