VSL Sklep II Cp 2576/2018

Jedro

Izpodbijani sklep je napačen - izdan v nasprotju s 189. členom ZPP, ki ureja litispendenco, in tudi pomanjkljiv. Sodišče je namreč pri presoji objektivne istovetnosti tožbenih zahtevkov v celoti prezrlo prvi pravni temelj, na katerem temelji sicer enoten tožbeni predlog: zatrjevani sklenjeni sporazum med pravdnima strankama o plačilu dogovorjene odškodnine za kmetijska zemljišča in dele kmetijskih zemljišč. Za primer, da bi sodišče menilo, da predloženi sporazum o delni ureditvi odškodninskih razmerij med strankama ne predstavlja pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku v višini glavnice, pa je tožnica uveljavljala tudi (drugo) pravno podlago: plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja s tistimi podržavljenimi in vrnjenimi zemljišči, ki so v celoti ali vsaj v delu kmetijska. Sodišče se je pri presoji ugovora litispendence zmotno omejilo le na pravno podlago drugega temelja in zato zmotno presodilo, da je podana istovetnost tožbenih zahtevkov v tej in že prej pričeti pravdi.

Zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti in zahtevek iz naslova plačila odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja z nepremičninami na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen res temeljita na enotnem časovnem dogajanju (vračilo nepremičnin tožnici v postopku denacionalizacije). Vendar sta v razmerju subsidiarnosti: tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek po zakonu le, če ne bo uspela z zahtevkom, ki temelji na izpolnitvi pogodbe. Po vsebini gre torej za drugačen tožbeni predlog. Čeprav je postavljen enoten tožbeni (dajatveni) zahtevek za plačilo denarne terjatve, iz trditvene in dokazne podlage tožnice izhaja, da ima tožbeni predlog v dejanskem in pravnem pogledu različno oziroma dvojno podlago. Zatrjevana so dejstva, ki bodo relevantna za presojo pogodbene podlage zahtevka in na drugi strani druga dejstva, ki so potrebna za presojo zahtevka ob neposredni uporabi drugega odstavka 72. člena ZDen za plačilo odškodnine. Kadar so za uporabo različnih pravnih norm relevantna različna dejstva, gre za drug tožbeni temelj, čeprav dejstva izhajajo iz istega historičnega dogodka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, vloženo 31. 5. 2018, v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine oziroma nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja za v izreku naštete nepremičnine v k.o. X, k.o. Y in k.o. Z. Tako je odločilo po ugotovitvi, da o istem zahtevku že teče druga pravda II P 516/2018 pred istim sodiščem, ki se je začela pred obravnavano pravdo.

2. Tožnica vlaga pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.¹ Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti odpravi. Podrejeno se zavzema za razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev vseh pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je sklep presenečenja. Tožnica se ni mogla izreči o navedbah toženke v odgovoru na tožbo, na katerih temelji izpodbijani sklep. To pravico bi imela še na glavni obravnavi. Podana je kršitev načela kontradiktornosti.

Pri sklepu gre za očitno nepoznavanje dejanskega in pravnega stanja zadeve in posledično napačno uporabo postopkovnega in materialnega prava. Tožnica ni zahtevala dvojne odškodnine za isto zadevo. V pravdi P 516/2018 uveljavlja drugo odškodnino: za gozdove in les, ki bi ga na gozdnem delu vrnjenih zemljišč lahko posekala, ne za kmetijska zemljišča, kar zahteva v tem postopku. Prvenstveno uveljavlja drugo podlago: sporazum o delni ureditvi odškodninskih razmerij s toženo stranko, ki ga je predložila tožbi. Šele podrejeno, če bi sodišče menilo, da predloženi sporazum o delni ureditvi odškodninskega razmerja med strankama ne predstavlja pravne podlage za ugoditev tožbenemu sporu, je uveljavljala tudi pravno podlago po drugem odstavku 72. člena ZDen.² Dve tožbi je morala vložiti zaradi pogajanj s toženo stranko. Z njo se je lahko pogodila le v delu, kjer so kmetijska zemljišča, za gozdna zemljišča pa ne. Izpodbijani sklep je najmanj preuranjen. O podrejenem delu zahtevka oziroma podrejeni pravni podlagi bi sodišče lahko odločalo šele potem, ko bi ugotovilo, ali je bil navedeni sporazum sklenjen, ne pa že v tej fazi postopka. S sprejeto odločitvijo je tožnici dejansko onemogočeno uveljavljanje obeh pravnih temeljev in poseženo v njene ustavne pravice. Glede sporazuma o delni ureditvi odškodninskih razmerij kot odločilni pravni podlagi zahtevka sklep tudi ni obrazložen.

Litispendence tožbenih zahtevkov ni, ker ni objektivne istovetnosti ter istovetnosti pravnega razmerja (enakosti pravne podlage). Vsa izločena zemljišča imajo dvojni kmetijsko gozdni status ali celo več kot dvojni status. To ugotavlja celo sodišče, a v končni fazi napravi pravno napačen zaključek. Podana je absolutna bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker vsebina predloženih listin (podatki GURS) potrjuje dvojno naravo zemljišč. Tudi pogajanja med pravdnima strankama so ločila vrnjena zemljišča na kmetijski in gozdni del in tako jih tožnica v pravdah tudi uveljavlja. Gre za dve popolnoma različni zadevi. Odločitev sodišča o istovetnosti zahtevkov je postopkovno, materialno pravno ter dejansko napačna, v neskladju s pravili ZPP in pravno doktrino glede istovetnosti tožbenih zahtevkov.

Podana je tudi absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 14. in 15. točke drugega ostavka 339. člena tega zakona, ker je izrek izpodbijanega sklepa nerazumljiv in nedoločen. Ni jasno, v kakšnem delu oziroma v kakšni višini odškodnine je tožbeni zahtevek zavržen. Ostaja pravna negotovost, ki tožeči stranki krši njene ustavno varovane pravice.

3. Toženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in plačilo stroškov z odgovorom na pritožbo. Pritožbene navedbe o kršitvi kontradiktornosti so neutemeljene. Zatrjevana poodrejena pravna podlaga (72. člen ZDen) je dejansko osrednja pravna podlaga za vtoževani znesek. Tožnica ni postavila podrejenega zahtevka, kar bi bilo lahko edino pomembno pri presoji litispendence. Sprejeta odločitev o istovetnosti tožbenih zahtevkov temelji na natančni analizi in ugotovitvi, da so zemljišča v tej pravdi v enaki površini zaobjeta že s tožbo II P 517/2018. Pritožbene navedbe o dvojni naravi zemljišč niso utemeljene. Za presojo kulturnega statusa nepremičnine je odločilno stanje ob denacionalizaciji, iz katere dvojna kulturna narava zahtevanih zemljišč ne izhaja. Kršitve ustavnih jamstev v pritožbi niso konkretizirane. Izrek izpodbijanega sklepa je dovolj jasen in razumljiv. Pravda ostaja še za plačilo nadomestila za sedem zemljišč, in sicer v seštevku zneskov nadomestila, kot jih tožeča stranka zahteva za posamezno zemljišče.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Litispendenca je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost tožbe. Če sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, tožbo, ki je bila vložena oziroma nasprotni stranki vročena kasneje, zavrže, ne da bi se spuščalo v vprašanje njene utemeljenosti. Na obstoj druge pravde mora sodišče paziti ves čas po uradni dolžnosti. Nedopustno novo tožbo o isti stvari lahko zavrže že ob predhodnem preizkusu tožbe ali kasneje med postopkom, in sicer tudi na predlog tožene stranke, če je ta podan v odgovoru na tožbo, kot je bil primer v obravnavani zadevi. Odgovor na tožbo je bil tožnici vročen 31. 8. 2019. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 25. 9. 2018.³ Z vročitvijo toženčeve vloge in primernim rokom za izjavo je bilo primerno zadoščeno načelu kontradiktornosti in so pritožbeni očitki o absolutnih bistvenih kršitvah pravil postopka po 8. in 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeni.

6. Pač pa je treba pritožbi pritrditi, da je izpodbijani sklep napačen - izdan v nasprotju s 189. členom ZPP, ki ureja litispendenco, in tudi pomanjkljiv. Sodišče je namreč pri presoji objektivne istovetnosti tožbenih zahtevkov v celoti prezrlo prvi pravni temelj, na katerem temelji sicer enoten tožbeni predlog: zatrjevani sklenjeni sporazum med pravdnima strankama o plačilu dogovorjene odškodnine za kmetijska zemljišča in dele kmetijskih zemljišč. Za primer, da bi sodišče menilo, da predloženi sporazum o delni ureditvi odškodninskih razmerij med strankama ne predstavlja pravne podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku v višini glavnice, pa je tožnica uveljavljala tudi (drugo) pravno podlago: plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja s tistimi podržavljenimi in vrnjenimi zemljišči, ki so v celoti ali vsaj v delu kmetijska. Sodišče se je pri presoji ugovora litispendence zmotno omejilo le na pravno podlago drugega temelja in zato zmotno presodilo, da je podana istovetnost tožbenih zahtevkov v tej in že prej pričeti pravdi.

7. Pritožba pravilno opozarja, da je sprejeta odločitev tudi v nasprotju s pravno doktrino. Pravna teorija se pri presoji identitete zahtevka večinoma zavzema za čisto procesno teorijo, po kateri se identiteta zahtevka presoja le glede na tožbeni predlog. Vendar je pri generičnih zahtevkih, kakršen je obravnavani, za ločitev med zahtevki po naravi stvari nujno upoštevati tudi dejansko podlago, ki jo je sodišče v obravnavani zadevi prezrlo. Po ekvivalenčni teoriji, ki ji pretežno sledi sodna praksa, pa je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi dejanski temelj (historični dogodek).⁴ Tudi te okoliščine je sodišče v obravnavani zadevi prezrlo.

8. Zahtevek za izpolnitev pogodbene obveznosti in zahtevek iz naslova plačila odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja z nepremičninami na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen res temeljita na enotnem časovnem dogajanju (vračilo nepremičnin tožnici v postopku denacionalizacije). Vendar sta v razmerju subsidiarnosti: tožnica uveljavlja odškodninski zahtevek po zakonu le, če ne bo uspela z zahtevkom, ki temelji na izpolnitvi pogodbe. Po vsebini gre torej za drugačen tožbeni predlog. Čeprav je postavljen enoten tožbeni (dajatveni) zahtevek za plačilo denarne terjatve, iz trditvene in dokazne podlage tožnice izhaja, da ima tožbeni predlog v dejanskem in pravnem pogledu različno oziroma dvojno podlago. Zatrjevana so dejstva, ki bodo relevantna za presojo pogodbene podlage zahtevka in na drugi strani druga dejstva, ki so potrebna za presojo zahtevka ob neposredni uporabi drugega odstavka 72. člena ZDen za plačilo odškodnine. Kadar so za uporabo različnih pravnih norm relevantna različna dejstva, gre za drug tožbeni temelj, čeprav dejstva izhajajo iz istega historičnega dogodka.⁵

9. Pritožnica je torej v tožbi zatrjevala dejansko stanje, ki omogoča presojo tožbenega zahtevka tako z vidika zatrjevane pogodbene obveznosti (oziroma izpolnitev sporazuma, sklenjenega med pravdnima strankama), kot z vidika odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen. Zato je treba tožbeni zahtevek obravnavati po obeh pravnih podlagah. Izpodbijana odločitev o delnem zavrženju tožbe zaradi litispendence je najmanj preuranjena in v tej fazi postopka napačna.

10. Pritožbi je bilo treba zato ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP). V njem bo moralo obravnavati tožbeni zahtevek po obeh podlagah in nato pri morebitni ponovni obravnavi zahtevka po drugem odstavku 72. člena ZDen ponovno presojati tudi ugovor litispendence.

11. Odločanje o stroških pritožbenega postopka je pridržano za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Zakon o denacionalizaciji, Ur. l. RS/I, št. 27/1991 s spremembami.
³ Podatki na red. št. 10 in 12 spisa.
⁴ Primerjaj: Galič, A., v: Pravdni postopek s komentarjem, druga knjiga, GV založba, Ljubljana 2006, str. 222 in 223.
⁵ Primerjaj: Wedam - Lukić, D., v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV založba Ljubljana 2009, str. 163 do 166.

Datum zadnje spremembe:

17.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 386/2021
• VSL sklep I Cpg 1515/2014
• VSC sklep in sodba Cp 157/2015