<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cp 809/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.809.2019
Evidenčna številka:VSL00022589
Datum odločbe:08.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), Suzana Ivanič Lovrin (poroč.), Brigita Markovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - (ne)veljavnost oporoke - pisna oporoka pred pričami - manj verjetna pravica dediča - zapuščinska obravnava

Jedro

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in dediča S. H. napotilo na pot pravde zoper dediče B. Č., J. H., L. H., Ž. H. in P. H., na ugotovitev, da je pisna oporoka pred pričami z dne 22.11.2006 neveljavna, ker ni bila sklenjena ob prisotnosti dveh prič oziroma v nasprotju s 64. členom Zakona o dedovanju. Odločilo je tudi, da mora dedič, napoten na pravdo, tožbo vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in dokaz o vložitvi tožbe predložiti zapuščinskemu sodišču. Če tožbe ne bo vložil in tudi ne predložil dokaza o vložitvi tožbe, bo zapuščinsko sodišče s postopkom nadaljevalo in ga tudi zaključilo, ne glede na ugovor dediča, napotenega na pravdo.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP1 pritožil (v dveh vlogah) dedič S. H. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno pa sklep spremeni tako, da napoti na pot pravde preostale dediče. Navaja, da je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ne da bi v ponovljenem postopku opravilo zapuščinsko obravnavo. Prvostopno sodišče v ponovljenem postopku ni preverilo, ali je dejstvo, da pri sestavi oporoke nista bili prisotni dve priči, med dediči še vedno sporno. Glede na to, da iz izvedenih dokazov v postopku P 725/2013 jasno izhaja, da oporoka ni veljavna, ker ni bila napravljena v obliki, kot jo določa zakon, tudi ostali dediči temu ne morejo več oporekati. Glede na izvedene dokaze v postopku P 725/2013 in obrazložitev Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cp 2686/2016 sodišče ne more šteti zatrjevane pravice preostalih dedičev za bolj verjetno, kot pa njegovo, že z dokazi izkazano trditev, da oporoka ni veljavna zaradi pomanjkljivosti v obličnosti. Glede na navedeno bi sodišče na pravdo moralo napotiti preostale dediče. Zakon ne predvideva oblike, kjer bi zapustnik lahko podpisal pisno oporoko le pred eno pričo.

3. Preostali dediči so na pritožbo odgovorili in predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi pisnega poziva dedičem ugotovilo, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o veljavnosti pisne oporoke pred pričami z dne 22.11.2006, zato je pravilno zapuščinski postopek prekinilo in napotilo dediča S. H. na pot pravde (1. točka 2. odst. 210. člena Zakona o dedovanju2 - ZD). Da so dejstva med dediči sporna, je lahko ugotovilo tudi s pisnim pozivom dedičem, da se o teh dejstvih izjavijo. Sodišču prve stopnje v zvezi s tem ni bilo treba razpisati zapuščinske obravnave, kar neutemeljeno uveljavlja dedič S. H. v pritožbi. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka tako ni podana.

6. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da na pravdo napoti pritožnika, saj je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon, glede na to, da oporoka na prvi pogled formalne pogoje za veljavnost izpolnjuje. Oporoka je namreč podpisana s strani dveh prič. Sklicevanje pritožnika na postopek opr. št. P 725/2013 ni utemeljeno, saj bo dokaze v zvezi z izpolnjenostjo obličnosti izvajalo in presojalo sodišče, ki bo odločalo o tožbi, na vložitev katere je pritožnik napoten.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo dediča S. H. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (163. člen ZD v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 Ur. l. RS št. 26/1999
2 Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 64, 210, 210/2, 210/2-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMTIy