VSL Sklep Cst 180/2019

Jedro

Iz 244. člena ZFPPIPP izhaja, da v primeru razveljavitve izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka, v novem postopku velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil oklic o začetku prvega sklepa objavljen na internetnih straneh. Sklep o začetku predmetnega postopka osebnega stečaja je bil objavljen na internetnih straneh AJPES na dan začetka, torej 10. 6. 2016.

Sodišče prve stopnje je izrecno zapisalo, da določilo 89. člena ZMZPP pride v poštev le takrat, kadar zadeva že spada v sodno pristojnost RS. Ni pa ugotovilo okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da ob začetku predmetnega postopka slovensko sodišče ni bilo pristojno. Ni pojasnilo, zakaj naj glede na premoženje, ki ga je dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja imel, kasneje pa se ga je znebil, ne bi bilo več pristojno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Zadeva se predodeli v nadaljnje odločanje drugemu sodniku.

Obrazložitev

Procesna dejstva, razvidna iz spisa in nesporno dejansko stanje

1. Upnica F. d. d. (sedaj DUTB d. d.) je 24. 11. 2015 proti dolžniku z naslovom v Združenih arabskih emiratih, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja. V njem je med drugim navedla, da ji dolžnik na dan 31. 10. 2015 iz dveh naslovov dolguje skupno 213.715,03 EUR.

2. S sklepom z dne 10. 6. 2016 (procesno dejanje 16, v nadaljevanju PD) je sodišče prve stopnje proti dolžniku začelo postopek osebnega stečaja.

3. Dolžnikovi pritožbi proti temu sklepu je Višje sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju VSL) ugodilo in s sklepom Cst 86/2017 z dne 9. 2. 2017 (PD 80) sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek z natančnimi navodili, kako dolžniku pravilno vročiti vsa pisanja v zvezi s tem postopkom. V obrazložitvi tega sklepa (12. točka) je citiralo tudi določilo 386. člena ZFPPIPP, ki dolžniku po tistem, ko je nad njim začet postopek osebnega stečaja, med drugim prepoveduje odsvajati svoje premoženje. Citiralo je tudi 244. člen ZFPPIPP, iz katerega izhaja, da v primeru razveljavitve izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka, v novem postopku velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil oklic o začetku prvega sklepa objavljen na internetnih straneh. Sklep o začetku predmetnega postopka osebnega stečaja je bil objavljen na internetnih straneh AJPES na dan začetka, torej 10. 6. 2016.

4. Po izdaji omenjenega razveljavitvenega sklepa (Cst 86/2017 - PD 80) se je dolžnik znebil vsega svojega premičnega in nepremičnega premoženja v Sloveniji¹.

5. V nadaljnjem postopku je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da dolžnik v Sloveniji nima nobenega premoženja več, s sklepom z dne 3. 12. 2018 (PD 158) odločilo, da ni pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, predlog upnice za začetek stečajnega postopka pa zavrglo.

6. Na pritožbo upnice (PD 161) je VSL s sklepom Cst 44/2019 z dne 23. 1. 2019 (PD 169) ta sklep (PD 158) razveljavilo. Svojo odločitev je oprlo na določilo 89. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMPP)² in kratko pojasnilo, da v predmetni zadevi po prodaji premoženja s strani dolžnika ostaja pristojno slovensko sodišče in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani.

Izpodbijani sklep

7. Ne glede na jasno stališče glede nadaljnje pristojnosti slovenskega sodišča tudi po prodaji premoženja, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (PD 174) ponovno odločilo, da slovensko sodišče ni pristojno za vodenje predmetnega postopka (1. točka izreka). Opravljena stečajna dejanja je razveljavilo, predlog upnice za začetek stečajnega postopka pa zavrglo (2. točka izreka). V obrazložitvi je obširno pojasnjevalo pomen procesnih predpostavk, vsebino 18. člena ZPP, 381. člena ZFPPIPP, povzelo pa je tudi vsebino 89. člena ZMZPP. Pojasnilo je, da mora sodišče na mednarodno pristojnost kot procesno predpostavko po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka in. Zapisalo je, da mora sodišče v primeru, če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče RS (da torej ni podana mednarodna pristojnost slovenskega sodišča) po uradni dolžnosti izreči za nepristojno, razveljaviti opravljena pravdna dejanja in tožbo zavreči.

Upnikova pritožba

8. Proti temu sklepu se je upnica pravočasno pritožila (PD 176). Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 339. člena ZPP. Sodišču prve stopnje je očitala, da se do odločilnih dejstev ni opredelilo in da je zmotno uporabilo določilo 89. člena ZMZPP. Zavzela je stališče, da bo izpodbijani sklep, če bo vzdržal, jasen napotek stečajnim dolžnikom, kako izigrati predlagatelja, upnike in sodišče: Ne imej stalnega ali začasnega bivališča v RS in znebi se vsega premoženja v RS, lahko tudi med samim postopkom in zadele te ne bodo nobene posledice. Zapisala je, da je sodišču prve stopnje očitno tuja misel, da podrobnosti ne smejo zamegliti bistva. Bistvo 89. člena ZMZPP je po pritožbenem stališču v tem, da so za oceno pristojnosti sodišča RS odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko postopek začne teči, to pa je v predmetnem primeru uvedba postopka osebnega stečaja. Zapisala je, da se je sodišče pravni stroki v posmeh prelevilo v vlogo apologeta stečajnega dolžnika, zavito v celofan leporečja o odgovornosti sodišča, s citiranjem, "da je odgovornost sodišč, da vedno premislijo, ali so njihova ravnanja v skladu z Ustavo". Pri tem pa je več kot očitno, da sodišče želi ta stečajni postopek spraviti s sveta. V obrazložitvi svojega sklepa naj bi sodišče prve stopnje natrosilo veliko besed o spoštovanju načela kontradiktornosti, pravic do izjave, da nihče od udeležencev "ne sme biti povožen", o zunanjem videzu pravičnosti in o Heglovi teoriji. Pri vsem tem pa je spregledalo, da je dolžnost sodišča uporaba prava, subsumpcija konkretnega primera na pravno normo, ne pa prepisovanje teorije iz vseh mogočih virov, odebeljeno in podčrtano. Slednje po navedbah pritožnice v obrazložitev sklepa ne sodi, še zlasti ne v konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje zgrešilo tako obliko kot vsebino, pa tudi pravilnost odločitve. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče "pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi in po potrebni vrne zadevo v nov postopek".

Odgovor na pritožbo

9. V odgovoru na pritožbo (PD 180) je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka. Poudaril je, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, ne prejema plače niti drugih prejemkov, pa tudi premoženja nima nobenega v Sloveniji. Ker tega upnica ni prerekala, je po oceni dolžnika izpodbijani sklep zakonit, za vodenje stečajnega postopka pa niso podane procesne predpostavke.

K odločitvi o pritožbi

10. Pritožba je utemeljena.

11. Zgoraj povzeta vsebina določila 89. člen ZMZPP je jasna in ne dopušča nobenega dvoma. Isto velja za določilo drugega odstavka 381. člena ZFPPIPP. Ker je imel dolžnik ob vložitvi predloga in tudi ob izdaji sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom (PD 16) na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani premično in nepremično premoženje, je bilo to sodišče, torej slovensko sodišče, na podlagi določila 2. točke 381. člena ZFPPIPP takrat pristojno za izvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Upoštevajoč določilo 89. člen ZMZPP pa to sodišče ostaja pristojno kljub temu, da se je dolžnik, ki sicer živi v D., po razveljavitvi sklepa o začetku postopka otresel prav vsega svojega premoženja v Sloveniji.

12. Sodišče prve stopnje je izrecno zapisalo, da določilo 89. člena ZMZPP pride v poštev le takrat, kadar zadeva že spada v sodno pristojnost RS. Ni pa ugotovilo okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da ob začetku predmetnega postopka slovensko sodišče ni bilo pristojno. Ni pojasnilo, zakaj naj glede na premoženje, ki ga je dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja imel, kasneje pa se ga je znebil, ne bi bilo več pristojno. Z navedbami upnika o vrsti dolžnikovega premoženja, ki ga je imel ob začetku postopka v Sloveniji (se ga je med postopkom znebil), je opravilo s enostavnim sklicevanjem na aktualne zemljiško knjižne izpiske, izpiske iz KDD in podatke o dolžnikovih bančnih računih (5. stan izpodbijanega sklepa), ki dokazujejo, da dolžnik sedaj v Sloveniji nima nobenega premoženja več.

13. Sklicevanje sodišča prve stopnje na stališče prof. dr. Lojzeta Udeta, da se mora sodišče, če med postopkom ugotovi, da za odločitev o sporu ni pristojno sodišče po uradni dolžnosti izreči za nepristojno in razveljaviti opravljena pravdna dejanja ter tožbo zavreči, je nekorektno in pravno nepravilno. Tako bi moralo sodišče ravnati le v primeru, če bi kadarkoli med postopkom ugotovilo, da že ob začetku postopka (pravdnega ali insolventnega) ni bila podana slovenska jurisdikcija. Tolmačenje, kot ga je sodišče prve stopnje zapisalo v izpodbijanem sklepu (drugi odstavek na 4. strani) pa je v direktnem nasprotju z določilom 89. člena ZMZPP. To določilo je torej sodišče prve stopnje evidentno napačno uporabilo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP izpodbijani sklep razveljavilo.

O dodelitvi drugemu sodniku

14. Po določilu prvega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja, katera mu je v razveljavitvenem sklepu naložilo sodišče druge stopnje. Prvostopenjski sodnik J. R. kljub jasnim napotkom VSL v sklepu Cst 86/2017 z dne 9. 2. 2017, iz katerih izhaja, da se mora sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka opredeliti do navedb iz predloga, tega ni storil, pač pa je na podlagi očitno napačne uporabe določil 381. člena ZFPPIPP in 89. člena ZMZPP ponovno izdal sklep, da slovensko sodišče v predmetni zadevi ni pristojno za vodenje postopka osebnega stečaja. Na podlagi takega njegovega ravnanja pritožbeno sodišče pričakuje, da bo pri svojem stališču vztrajal tudi v prihodnje in s tem še naprej zavlačeval ta postopek. Od 24. 11. 2015, ko je upnica vložila predlog, do danes o njenem predlogu še ni pravnomočno odločeno, zadeva pa je bila doslej že štirikrat obravnavana pred pritožbenim sodiščem (Cst 64/2017, Cst 86/1017, Cst 44/2019 in Cst 180/2019). Zato je ob smiselni uporabi določila 356. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) zadevo dodelilo drugemu sodniku v delo, ki se bo moral opredeliti do vseh upnikovih navedb, s katerimi utemeljuje svoje stališče, da je procesno legitimirani upnik in dolžnik insolventen, skratka, da je predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom utemeljen.

-------------------------------

¹ Po navedbah upnika (v pritožbi PD 161) je bil dolžnik ob uvedbi postopka lastnik 33 vrednostnih papirjev izdajatelja A. d.o.o. z oznako X, 33 vrednostnih papirjev izdajatelja U. d.d. z oznako Y, nepremičnine z ID znakom del stavbe ...-3318-29 k.o. ..., nepremičnina z ID znakom del stavbe ...3318-114 k.o. ..., nepremičnina z ID znakom del stavbe ...-3318-115 k.o. ..., nepremičnina z ID znakom del stavbe ...-3318-185 k.o. ..., nepremičnina z ID znakom parc. 1460/49 k.o. ... ter več TRR podprtih pri različnih bankah v Sloveniji.

² 89. člen ZMZPP: Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko postopek začne teči.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 497/2020
• VSL sklep Cst 608/2015
• VSRS Sklep II DoR 429/2022