VSL Sklep II Cp 289/2019

Jedro

V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku v nasprotju z namenom zapuščinskega postopka, medtem ko je treba pri presoji novot v pritožbenem postopku razlikovati, ali gre za uveljavljanje pravice ali za navajanje dejstev. V prvem primeru je uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP izključena, medtem ko v drugem primeru ovir zanjo ni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremeni tako:

- da se v zapuščino namesto solastninskega deleža do 2.151/10.000 nepremičnine z ID znakom del stavbe 000-4 vrne 32.857,15 EUR in

- da dedinja B. K. na račun prikrajšanja nujnega dednega deleža namesto solastninskega deleža do 2.151/10.000 nepremičnine z ID znakom del stavbe 000-4 prejme znesek 32.857,15 EUR, ki ji ga je v roku 15 dni dolžna plačati dedinja C. R.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- ugotovilo, da v zapuščino po pok. M. S. sodijo sredstva na računu zapustnice ... , odprtem pri ... , in neizplačana pokojnina pri ZPIZ (I. točka izreka);

- ugotovilo, da je na podlagi oporoke z dne 15. 1. 2016 oporočna dedinja zapustničina hči C. R., ki ji pripada 3/4 obračunske vrednosti zapuščine, nujna dedinja pa zapustničina hči B. K., ki ji pripada 1/4 obračunske vrednosti zapuščine (II. točka izreka);

- ugotovilo, da obračunska vrednost zapuščine znaša 166.408,30 EUR, vrednost nujnega deleža B. K. pa 41.602,08 EUR (III. točka izreka);

- zaradi prikrajšanja nujnega deleža delno razveljavilo darilno pogodbo, sklenjeno med zapustnico in dedinjo C. R. dne 20. 1. 2016, in odločilo, da se v zapuščino vrne solastninski delež do 2.151/10.000 nepremičnine z ID znakom del stavbe 000-4 in da dedinja B. K. na račun prikrajšanja nujnega deleža prejme celotno zapuščino in solastninski delež do 2.151/10.000 nepremičnine z ID znakom del stavbe 000-4 (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja C. R., pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Kot bistveno navaja, da je izpodbijani sklep neizvršljiv, saj ni več lastnica podarjene nepremičnine, ker jo je 2. 11. 2018 prodala. Pritožnica je po sklenitvi darilne pogodbe plačala 2.312,44 EUR rednih stanovanjskih stroškov in opravila vzdrževalna dela na stanovanju v vrednosti 5.495,35 EUR. Navedene stroške je potrebno odšteti od vrednosti darila, saj gre za stroške stanovanja, v katerem je brezplačno bivala zapustnica, ki je imela dosmrtno brezplačno služnost stanovanja. Darilo je bilo torej obremenjeno, sklenjena darilna pogodba pa po vsebini predstavlja pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Stanovanje je bilo staro, slabo vzdrževano in potrebno temeljite obnove, zato ga je pritožnica morala prodati za 148.000,00 EUR, kar je nižja vrednost, kot jo je ugotovilo sodišče. Ob prodaji je morala plačati tudi davek na nepremičnine, davek na dobiček in notarske stroške.

3. Dedinja B. K. je vložila odgovor na pritožbo. Nasprotovala je pritožbenim navedbam, s katerimi pritožnica ugovarja obračunski vrednosti nepremičnine in vrednosti nujnega deleža. Glede na prodajo podarjene nepremičnine je predlagala, da ji sodišče prizna denarno protivrednost nujnega deleža in pritožnici naloži plačilo ustreznega denarnega zneska.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožnica sodišču prve stopnje očita bistvene kršitve določb postopka iz 6., 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Ker pa očitka ne obrazloži, pritožbeno sodišče odgovarja le, da navedenih kršitev ob preučitvi spisa in izpodbijanega sklepa ni zaznalo.

6. Dedinji C. R. in B. K. sta hčeri zapustnice M. S. Zapustnica je z oporoko z dne 15. 1. 2016 za dedinjo vsega svojega premoženja določila C. R. Dne 20. 1. 2016 je bila med zapustnico in C. R. sklenjena darilna pogodba, s katero je zapustnica dedinji podarila stanovanje na naslovu M. (ID znak nepremičnine del stavbe 000-4). Zapustnica je C. R. približno 2 leti pred smrtjo podarila tudi 8.000,00 EUR. B. K. je v zapuščinskem postopku uveljavljala nujni delež in zahtevala vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža.

7. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo obseg zapuščine, velikost nujnega deleža B. K., obračunsko vrednost zapuščine (166.408,30 EUR) in vrednost nujnega deleža (41.602,08 EUR). Ker je bil nujni delež dedinje B. K. prikrajšan, je zmanjšalo oporočna razpolaganja, delno razveljavilo darilno pogodbo z dne 20. 1. 2016 in v zapuščino vrnilo ustrezen solastninski delež podarjene nepremičnine. Zapuščino in vrnjen solastninski delež je izročilo nujni dedinji.

8. Sodišče prve stopnje je obračunsko vrednost zapuščine izračunalo tako, da je vrednosti zapuščine (8.744,86 EUR) prištelo vrednost pritožnici danih daril (160.752,00 EUR: 8.000,00 EUR iz naslova podarjenega denarja in 152.752,00 EUR iz naslova podarjene nepremičnine) ter odštelo vrednost zapustničinih dolgov in stroške pogreba (3.088,56 EUR).

9. Pritožnica nasprotuje obračunski vrednosti zapuščine in svoje nasprotovanje utemeljuje z naslednjimi razlogi: 1) darilna pogodba po vsebini predstavlja odplačno pogodbo o dosmrtnem preživljanju; 2) sodišče bi moralo pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine upoštevati tudi stanovanjske stroške ter stroške obnove in prodaje stanovanja, ki jih je vse plačala pritožnica in 3) ugotovljena vrednost stanovanja je previsoka.

10. V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v zapuščinskem postopku uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi tega postopka. Po določbi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku v nasprotju z namenom zapuščinskega postopka, medtem ko je treba pri presoji novot v pritožbenem postopku razlikovati, ali gre za uveljavljanje pravice ali za navajanje dejstev. V prvem primeru je uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP izključena, medtem ko v drugem primeru ovir zanjo ni.¹

11. Pritožnica je 4. 1. 2018 sodišču predložila darilno pogodbo in pogodbo o služnostni pravici z dne 20. 1. 2016 in navedla, da ji je zapustnica podarila stanovanje na M. Na zapuščinski obravnavi 11. 1. 2018 je sodišče prve stopnje dedinjama obrazložilo način izračuna obračunske vrednosti zapuščine, posledice prikrajšanja nujnega deleža in način ugotovitve vrednosti darila. Pritožnica je po teh pojasnilih potrdila, da je prejela darilo po darilni pogodbi z dne 20. 1. 2016. Na zapuščinski obravnavi 16. 4. 2018 je nato sodišče prve stopnje povzelo, da je pritožnica od zapustnice kot darilo prejela stanovanje; na zapuščinski obravnavi 12. 11. 2018 pa udeleženki opozorilo, da bo kot darilo upoštevalo tako nepremičnino kot tudi pritožnici izročen denarni znesek. Pritožnica pojasnilu in stališču sodišča prve stopnje ni ugovarjala.

12. Pritožnica je torej v postopku pred sodiščem prve stopnje priznavala, da je od zapustnice prejela darilo v vrednosti podarjenega stanovanja. Svojega priznanja ni preklicala niti potem, ko je bila seznanjena z njegovim pomenom. Ker hkrati ne pojasni razlogov za drugačne pritožbene navedbe, v pritožbi prvič navedeno dejstvo, da je šlo za odplačno razmerje, ker je v zameno za podarjeno stanovanje zapustnici dovolila brezplačno bivanje in plačevala njene stanovanjske stroške, predstavlja nedopustno in zato neupoštevno pritožbeno novoto.

13. Pritožbeno sodišče kljub temu dodaja, da pritožbene navedbe ne vzbudijo dvoma v neodplačno naravo sklenjene pogodbe. Pritožnica odplačnost pogodbenega razmerja utemeljuje z navedbami, da je krila stanovanjske stroške in vlagala v vzdrževanje stanovanja, v katerem je zapustnica brezplačno bivala in imela vpisano dosmrtno brezplačno služnost stanovanja. Vendar pritožnica pri tem prezre, da so tako navedbe o bivanju zapustnice v stanovanju, kot tudi navedbe o plačevanju njenih stroškov v nasprotju z navedbami in dokazi, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje. Iz v spis predloženih listin tako izhaja, da je bila zapustnica ob sklenitvi darilne pogodbe stara 90 let in da je bila najkasneje od maja 2015 v domski oskrbi,² pri čemer je stroške oskrbe plačevala sama. Nadalje je pritožnica v vlogi z dne 21. 4. 2018 navedla, da je bila pooblaščena za dvige z zapustničinega bančnega računa, ker je slednja vedela, da pritožnica ne bo zmogla plačevati vseh zadev od stanovanjskih stroškov, odvetnika, notarja, prevoza in drugo. Iz teh navedb in izpiska z bančnega računa, ki izkazuje redne dvige gotovine, izhaja, da je pritožnica stanovanjske stroške plačevala iz sredstev zapustnice. Ker se tudi vsi predloženi računi za stroške obnove stanovanja nanašajo na čas po smrti zapustnice, pritožnica s pritožbenimi navedbami ne uspe prikazati, da se je zavezala nuditi protidajatve, ki bi omogočale zaključek, da je šlo za odplačno pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Podlage za zmanjšanje vrednosti danega darila iz tega naslova zato ni.

14. Pritožbene navedbe o plačanih stroških je mogoče razumeti tudi kot zahtevo, da sodišče te stroške odšteje od vrednosti zapuščine po tretjem odstavku 28. člena ZD in na ta način zniža obračunsko vrednost zapuščine. Ker pa se vsi pritožbi predloženi računi nanašajo na čas po smrti zapustnice, ne gre za njene dolgove, zato zahtevi pritožnice ni mogoče ugoditi. Dedinji bosta morali pravno razmerje v zvezi s temi stroški urediti izven zapuščinskega postopka.

15. Sodišče prve stopnje je na zapuščinski obravnavi 12. 11. 2018 dedinji poučilo, da se vrednost darila ugotavlja s pomočjo cenilca, za katerega stroške nosi stranka, ki cenitev predlaga; v primeru, da predloga ni, pa sodišče upošteva edino javno dostopno vrednost, to je vrednost GURS, ki znaša 152.752,00 EUR. Po tem pojasnilu sta dedinji izjavili, da nobena ni sposobna poravnati predujma za izvedenca, zato jima je sodišče prve stopnje predočilo, da bo upoštevalo vrednost GURS. Nobena dedinja temu ni nasprotovala.

16. Pritožnica je bila torej pravočasno seznanjena, da sodišče razpolaga le z vrednostjo GURS, ki jo lahko izpodbije z izvedenskim mnenjem. Ker izvedenca ni predlagala, je pritožbena graja ugotovljene vrednosti stanovanja prepozna. Tudi sicer se pritožnica sklicuje na doseženo prodajno ceno ter stroške obnove in prodaje stanovanje, ki na vrednost darila ne vplivajo. Skladno s 30. členom ZD se namreč darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti in po stanju ob daritvi, poleg tega je dosežena prodajna cena rezultat različnih dejavnikov in nujno ne odraža realne vrednosti prodane nepremičnine.

17. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta obračunska vrednost zapuščine in vrednost nujnega deleža dedinje B. K. pravilni.

18. Pritožnica v pritožbi navaja in dokazuje, da je podarjeno nepremičnino 2. 11. 2018 prodala. Ne glede na to, da sodišče s tem dejstvom ni bilo seznanjeno,³ dedinji utemeljeno opozarjata, da je zaradi prodaje sklep o dedovanju neizvršljiv v delu, s katerim sodišče dedinji C. R. nalaga vrnitev solastninskega deleža v zapuščino in ga izroča dedinji B. K. To pa ne pomeni, da je treba sklep razveljaviti, kot se zavzema pritožnica. Slednja je s prodajo nepremičnine onemogočila vrnitev solastninskega deleža do 2.151/10.000 nepremičnine z ID znakom del stavbe 000-4 v naravi. Nujna dedinja ima zato pravico zahtevati, da se v zapuščino vrne in se ji izroči njegova protivrednost, ki po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje znaša 32.857,15 EUR. Pritožbeno sodišče je tako sklep v tem delu spremenilo in dedinji C. R. naložilo, da na račun prikrajšanja nujnega deleža dedinji B. K. plača navedeni denarni znesek.

19. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v IV. točki spremenilo tako, da se namesto solastninskega deleža nepremičnine z ID znakom del stavbe 000-4 v zapuščino vrne znesek 32.857,15 EUR, ki ga prejme B. K., in sicer na način, da ji ga v roku 15 dni plača dedinja C. R. (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem in nespremenjenem deli potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2389/2013 z dne 16. 10. 2013, I Cp 2049/2015 z dne 30. 3. 2016, I Cp 2076/2017 z dne 13. 12. 2017 in I Cp 1281/2016 z dne 6. 9. 2016.
² Najprej v Domu starejših občanov ... kasneje pa v Domu starejših ...
³ Ker mu ga je pritožnica na zadnji zapuščinski obravnavi nekorektno zamolčala.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 765/2017
• VSC sklep Cp 1119/2008
• VSL sklep II Cp 2541/2013