VSL Sklep II Cp 966/2019

Jedro

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ni moč napraviti zaključkov, da so podani pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, določeni v 74. členu ZDZdr. Glede na to, da nasprotni udeleženec sam ocenjuje namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda kot možnost, da se stvari izboljšajo, ni izkazano, da ne privoli v sprejem in je potreben za namestitev v varovani oddelek sklep sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

Namestitev dodatnih oseb v že tako prezasedene socialne varstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec sprejme na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda A. za čas enega leta od dneva sprejema.

2. Zoper sklep se pritožuje A., ki predlaga njegovo razveljavitev. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da se iz izpodbijanega sklepa ne da ugotoviti, kaj je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v zvezi z nasprotnim udeležencem. Izvedenec je ugotovil, da je bil nasprotni udeleženec v času pregleda urejen, miren, z urejenim bivalnim prostorom in pri njem niso bili izkazani znaki, da je prekinil s predpisano medicinsko terapijo oziroma jemanjem zdravil. Sam nasprotni udeleženec je zaslišan izjavil, da ocenjuje namestitev kot možnost za izboljšavo. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, zakaj je sodišče postopalo po 75. členu Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in ne po 74. členu. Ker se izpodbijanega dela sklepa ne da preizkusiti, je storjena bistvena kršitev določb postopka.

Sodni izvedenec je ob pregledu nasprotnega udeleženca na njegovem domu ugotovil, da je nasprotni udeleženec zatrdil, da bo šel na pregled in sprejel depo terapijo. Izvedenec je ocenil, da bi se lahko nasprotni udeleženec ob rednem zdravljenju zdravil tudi doma. Zato niso izpolnjeni zakonski pogoji iz 74. člena ZDZdr, saj obstajajo druge oblike pomoči. Na naroku je bila prisotna pozitivna sprememba v stanju nasprotnega udeleženca, kar je bila posledica prejetega depoja. Zato je mogoče sklepati, da ne obstajajo več razlogi iz 2. in 3. alineje 74. člena ZDZdr.

A. je socialno varstveni zavod, ki ima varovani oddelek, kjer je prostora za osem uporabnikov. Že zdaj je nameščenih enajst oseb, deveti uporabnik je nameščen v sobi za izvajanje posebnih varovalnih ukrepov, ki je sicer namenjena oviranju s pasovi, desetega in enajstega uporabnika pa so namestili v dnevni prostor z jedilnico. Deseti in enajsti uporabnik varovanega oddelka sta osebi različnega spola. Dnevni prostor z jedilnico, v katerem potekajo vsi dnevni obroki uporabnikov varovanega oddelka, je tudi prostor, kjer potekajo vse prostočasne aktivnosti vseh uporabnikov, kot je gledanje televizije, poslušanje radia, uporaba računalnika, sestanki uporabnikov, igranje družabnih iger itd. Namestitev desetega in enajstega uporabnika v dnevni prostor z jedilnico je povzročila, da so mizo, sedežno garnituro in računalniško mizo postavili drugo ob drugo, da so lahko v prostor namestili postelji. Gibanje je na ta način praktično onemogočeno. V prezasedenem varovanem oddelku nasprotnemu udeležencu ne bo mogoče zagotoviti varstva njegovih pravic, niti ne bo mogel dobiti vse potrebne oskrbe, ne bo imel niti pravice do zasebnosti in intimnosti. Z namestitvijo osebe bo A. primoran odstraniti še mizo, zato bodo uporabniki jedli na tleh oziroma na svojih posteljah. Omejitev bivalnega prostora ima že posledice v agresivnem vedenju enega uporabnika in fizičnem napadu uporabnika na zaposlenega delavca. Fizične in verbalne agresije so še pogostejše v primeru slabega vremena, ko je gibanje po zunanjih prostorih omejeno. Zaradi namestitve druge osebe v jedilnico so v A. zgolj v enem mesecu zaznali tri primere verbalne agresije, ki zaradi hitrega posredovanja niso prerasli v fizično nasilje ter tri primere fizičnega nasilja. Število takih dogodkov je po namestitvi uporabnikov v jedilnico večje kot je bilo v obdobju pred namestitvijo. Kakšne težave bo prinesla namestitev še tretje osebe, si socialni varstveni zavod ne upa niti zamisliti.

V obravnavanem primeru sodišče niti ni preverilo zasedenosti oziroma prezasedenosti ostalih varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov in ni opravilo izračuna odstotkov zasedenosti ter primerjave med njimi. Na podlagi 34. člena Ustave RS ima vsaka oseba pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, na podlagi 35. člena Ustave RS pa pravico do zasebnosti. Obe pravici sta v obravnavanem primeru z namestitvijo varovanih oseb v jedilnico, kršeni. Na podlagi ZDZdr imajo sodišča možnost nameščati v varovane oddelke vseh javnih socialno varstvenih zavodov, ki niso verificirani, česar prvostopenjsko sodišče ni preverjalo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (SVZ) ureja ZDZdr v določbah od 37. do 79. člena. Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

- če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno,

- če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način,

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motenje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja,

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

6. Pritožnik izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki predstavljajo podlago za zaključke o izpolnjevanju pogojev za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda (SVZ) v pogledu ugotovitve, da vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje 74. člena ZDZdr ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, in ugotovitve, da nasprotni udeleženec ne privoli v sprejem. Očita tudi bistveno kršitev določb postopka, ker se izpodbijanega sklepa o tem ne preizkusiti.

7. Iz obrazložitve prvostopenjskega sodišča izhaja, da ima nasprotni udeleženec duševno motnjo (panaroidno shizofrenijo), zaradi katere je bil doslej več kot dvajsetkrat hospitaliziran, vzrok poslabšanja stanja je bil vedno v opustitvi jemanja predpisane terapije in prenehanju prihajanja na kontrolne preglede. Akutno bolnišnično zdravljenje je bilo pred manj kot dvema tednoma zaključeno, glede na dosedanji potek bolezni pa je pričakovati ponovno poslabšanje stanje in najverjetneje ponovno potrebo po hospitalizaciji. Prvostopenjsko sodišče sicer konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da pridržana oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča premoženjsko škodo sebi ali drugim, ni ugotovilo (četrta alineja 74. člena ZDZdr).

8. Kot pravilno opozarja pritožnik, iz ugotovitev sodišča prve stopnje ni moč napraviti zaključkov, da so podani pogoji za sprejem v SVZ določeni v 74. členu ZDZdr. Nasprotni udeleženec je ob pregledu zatrdil, da bo šel na pregled k svojemu psihiatru in bo sprejel depo terapijo ter začel jemati predpisana zdravila. Iz podatkov spisa izhaja, da je šel nasprotni udeleženec po pregledu k zdravniku in prejel depo terapijo (zapisnik o naroku z 28. 3. 2019 na list. št. 26). Izvedenec B. B. je zaslišan na naroku ugotovil, da se je nasprotni udeleženec vključil v zdravljenje, šel je na depo in obljubil sodelovanje še naprej. Izvedenec se je zato strinjal z nadzorovano obravnavo, kot milejšim ukrepom, poskusno, če bi šlo. Ugotovil je, da je podana sprememba v stanju nasprotnega udeleženca, z njim se da pogovarjati in zdravila očitno imajo vpliv. Načeloma bi se po njegovem mnenju lahko zdravil tudi doma ob rednem zdravljenju.

9. Prvostopenjsko sodišče navedenega ni upoštevalo, niti se do tega sploh ni opredelilo in zaključilo, da je izpolnjen tudi pogoj iz zadnje alineje 74. člena ZDZdr, da vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Pritožba zato pravilno očita storjeno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev izpodbijane odločitve.

10. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo tudi, da nasprotni udeleženec sam ocenjuje namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda kot možnost, da se stvari izboljšajo. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da ni izkazano, da nasprotni udeleženec ne privoli v sprejem in je potreben za namestitev v varovani oddelek sklep sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

11. Ne glede na to, da je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, pa v nadaljevanju opozarja še na dodatno nepravilnost, ki jo je zagrešilo prvostopenjsko sodišče. Tudi ta bi terjala enako odločitev pritožbenega sodišča.

12. V postopku odločanja o sprejemu v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda mora sodišče, ko ugotovi, da so zakonski pogoji za to izpolnjeni, odločiti ne le o sprejemu osebe v varovani oddelek SVZ, ampak tudi o tem, v kateri zavod naj bo oseba nameščena. Okoliščine, da so kapacitete v SVZ, kamor naj bi bil nasprotni udeleženec sprejet, polne, ne more biti razlog, da sodišče odločitve ne bi sprejelo, oziroma bi jo odložilo na kasnejši čas. Vrhovno sodišče je res v zadevi II Ips 351/2013 z 19. 12. 2013 že zavzelo izrecno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti, saj bi se sicer izkazalo, da navedeni ukrep iz 74. in 75. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv, kar bi bilo nesprejemljivo. Prvostopenjsko sodišče je sicer korektno v skladu s sodno prakso, ki je taki odločitvi sledila, tudi odločilo.

13. Vendar je Vrhovno sodišče kasneje v zadevi II Ips 51/2019 s 25. 4. 2019 izreklo tudi, da namestitev dodatnih oseb v že tako prezasedene socialne varstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.

14. Pritožba utemeljeno opozarja (poleg tega, da je sporno, če so v konkretnem primeru sploh izpolnjeni pogoji za namestitev osebe in ali gre sploh za namestitev proti volji osebe), da izpodbijana odločba nima razlogov o neizpolnjenosti normativov oziroma zasedenosti kapacitet in odločitve o izbiri med zavodi. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je prvostopenjsko sodišče izbralo ravno A. in ne katerega od ostalih treh zavodov z verificiranim varovanim oddelkom. Sodišče je sicer preverilo prostorske zmogljivosti pri treh (od štirih) socialno varstvenih zavodov, ni pa jasno, zakaj se je odločilo ravno za konkreten zavod.

15. Poleg tega prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo ustavnopravnega vidika drugih uporabnikov varovanega oddelka (kar utemeljeno očita pritožba), niti ni odločitve v tej luči vrednotilo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) imajo poleg specializiranih zavodov verificirane in neverificirane varovane oddelke tudi številni drugi zavodi, predvsem domovi za starejše. Iz dopisa MDDSZ s 3. 4. 2019 (dopis št. 1225-102/2014) izhaja, da ministrstvo predlaga, naj sodišče osebe, pri katerih so izpolnjeni pogoji za varstvo v socialnem zavodu brez privolitve, nameščajo v zavode, ki sicer niso vodeni kot posebni socialni zavodi oziroma naj jih namesti v katerikoli socialni varstveni zavod, ki ima varovani oddelek.

16. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo prvostopenjsko sodišče dopolniti svoje ugotovitve o izpolnjenosti pogojev za sprejem nasprotnega udeleženca v socialnovarstveni zavod brez privolitve oziroma kje drugje, vse glede na zgoraj navedene razloge in zakonske pogoje ter zahteve predzakonskih predpisov. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče (če bo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 75. členu ZDZdr) ob določitvi konkretne ustanove presojati tudi ustavne pravice drugih uporabnikov varovanih oddelkov. Pritožbeno sodišče o tem glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti in nujnosti in hitrosti postopka ni odločalo samo, ker ocenjuje, da glede na že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje dopolnitev postopka pred sodiščem iste stopnje tega ne bo bistveno zavlekla in tako ne bo kršilo pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dopustna pritožba. Pritožbo lahko vloži pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje v treh dneh od pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilno postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1017/2019
• VSL Sklep II Cp 1036/2018
• VSC Sklep II Cp 130/2020