VSL Sklep I Cp 854/2018

Jedro

Pravne podlage, v skladu s katero bi bilo moč v pravdnem postopku zahtevati izločitev listin iz sodnega spisa, ni. Listina, pa čeprav ni bila pridobljena na dopusten način, zato v spisu ostane. To velja tudi za mnenje, izdelano s strani izvedenca, ki je bil kasneje izločen (glej njegov šesti odstavek oziroma 247. člen ZPP v celoti). Seveda pa ne sodišče prve stopnje in ne instančna sodišča takšnega mnenja pri svojem odločanju ne smejo upoštevati. Prav tako se na mnenje izločenega izvedenca ne sme (kakorkoli) opirati mnenje, ki je s strani novega izvedenca izdelano v nadaljevanju takega postopka. Da naj bi bilo takšno stališče (sodišča prve stopnje) v nasprotju s šestim odstavkom 247. člena ZPP, ne drži. Omenjena določba se nanaša zgolj na presojo pravočasnosti predloga za izločitev izvedenca in ne vsebuje nobenih pravil v zvezi z izločitvijo že izdelanega izvedenskega mnenja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu) potrdita.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški tega pravdnega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 18. 1. 2019 je sodišče prve stopnje odločilo, da se sodnemu izvedencu dr. B. G. zaradi prisotnosti na sodišču priznajo potni stroški v višini 2,40 EUR, kar se izplača iz predujma tožene stranke.

2. S sklepom z dne 12. 2. 2019 pa je:

- odločilo, da (točka I izreka) se prepis zvočnega posnetka dela naroka po predlogu za izločitev izvedenca z dne 21.12. 2018 v sedmem odstavku na šesti strani popravi (kar je v nadaljevanju tudi konkretno opredeljeno),

- dopustilo spremembo tožbe, ki jo je tožnik podal s pripravljalno vlogo z dne 20. 12. 2018 (točka II izreka),

- ugodilo predlogu tožencev za izločitev izvedenca dr. B. G. (točka III/1 izreka),

- v preostanku (to je v 2. točki, s katero toženci zahtevajo izločitev listin iz sodnega spisa, v 3. točki, s katero zahtevajo razrešitev izvedenca dr. B. G., in v 4. točki, s katero toženci zahtevajo, da izvedenec povrne celoten bruto avtorski honorar) pa je predlog zavrnilo (točka III/2 izreka).

3. Zoper oba sklepa se pritožujejo toženci.

4. Zoper sklep z dne 18. 1. 2019 se pritožujejo iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagajo, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (vse s stroškovno posledico). Pojasnjujejo, kaj naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo in kako naj bi svojo odločitev obrazložilo. Poudarjajo, da so predlagali izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke, ne pa tudi konkretnega izvedenca, to je dr. B. G. Tega je izbralo samo sodišče kot svojega strokovnega pomočnika. Predujem so založili za stroške izvedenca za izvedensko delo, ne pa za njegovo udeležbo na obravnavah, kjer ni zaslišan kot izvedenec, pač pa kot (nestrokovna) priča. Izplačila iz predujma za namen, ki ni povezan z izvedeniškim delom, so v nasprotju z izdanimi sklepi sodišča prve stopnje v predmetni zadevi in so zato nezakonita. V predlogu za izločitev niso zahtevali zaslišanja omenjenega izvedenca, zaradi česar je sodišče odločilo v nasprotju s tretjim odstavkom 242. člena v zvezi s prvim odstavkom 153. člena ZPP,¹ da se stroški za pričo krijejo v breme tožencev. Njihov predlog za izločitev izvedenca sam po sebi, skladno s predhodno omenjenimi določbami ZPP, ne more zadoščati za utemeljitev izpodbijanega sklepa, še posebej ne, ker se je (šele) na zaslišanju dne 21. 12. 2018 izkazalo, da je predlog za izločitev utemeljen tudi iz razloga, ker sta izvedenec in tožnik v preteklosti že poslovno sodelovala, kar sta sodišču zamolčala.

5. Toženci se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi procesne kršitve pritožujejo zoper točko III/2 izreka sklepa z dne 12. 2. 2019 in pritožbenemu sodišču predlagajo, da se iz spisa izločijo listine izvedenca B. G., in sicer izvedensko mnenje z dne 8. 5. 2018, vključno z njegovimi dopolnitvami, nadalje da je omenjeni izvedenec dolžan povrniti celoten bruto avtorski honorar, ki mu je bil priznan s sklepi prvostopenjskega sodišča, ter da je tožnik dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka. Uvodoma navajajo, kaj naj bi bilo z izpodbijanim sklepom odločeno. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo njihov zahtevek za izločitev listin (obrazložitev v 12. točki izpodbijanega sklepa), saj je nedopustno, da se takšne listine nahajajo v sodnem spisu, katerih avtor je izvedenec, ki je bil iz postopka izločen iz razloga pristranskosti, ki je obstajal tudi že v času izdelave izvedenskega mnenja. Položaj naj bi bil primerljiv absolutni bistveni kršitvi iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V primeru postavitve novega izvedenca v predmetni zadevi naj bi bilo neizogibno, da se bo ta seznanil tudi z gradivom pristranskega izvedenca B. G., kar vpliva ali lahko vpliva na novega izvedenca pri izdelavi njegovega izvedenskega mnenja. Zato bi bilo v luči nepristranskega sojenja potrebno izločiti tudi gradivo izvedenca, ki je bil izločen iz razloga pristranskosti, saj je takšno tudi gradivo, ki ga je izdelal. Glede na konkreten položaj, ki ga ureja določba šestega odstavka 247. člena ZPP, sodišče ravna tako, kakor da je bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je slednji opravil svoje delo. To ravnanje pa je izpolnjeno tako, da se iz spisa izločijo tudi vse listine, ki jih je pripravil izločeni izvedenec, saj se, v kolikor bi bil izločen ob svojem imenovanju, njegove listine v spisu ne bi nahajale. Ker je izvedensko delo zaradi izločitve postalo neuporabno iz razlogov, ki izhajajo iz njegove sfere, ni mogoče sprejeti stališča o neutemeljenosti zahtevka tožencev po povračilu bruto honorarja, ki mu je bil izplačan za izdelavo izvedenskega mnenja in dopolnitev. Takšno stališče je tudi v nasprotju s šestim odstavkom 247. člena ZPP.

6. Tožnik na pritožbi ni odgovoril.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 18. 1. 2019:

8. Sodišče prve stopnje je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov, nastalih zaradi prihoda na narok (na katerega je bil vabljen) tako v skladu z določbami ZPP kot tudi Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku.² To pravico ima ne glede na to, ali je na narok vabljen zaradi dopolnitve izvedenskega mnenja ali pa zaradi razjasnitve dejanskih okoliščin, ki so povezane z opravo naloge, ki mu je bila naložena.³ V skladu z omenjenim ima tudi izvedenec B. G. pravico do povračila potnih stroškov, nastalih s prihodom na narok na narok dne 21. 12. 2018, pa čeprav nanj ni bil vabljen zaradi podaje (dopolnitve) mnenja, ampak zaradi zaslišanja v zvezi s predlogom, ki je bil podan zaradi njegove izločitve. Povračilo mu gre zaradi samega dejstva, da so mu s prihodom na narok, na katerega je bil vabljen s strani sodišča, nastali potni stroški. Ker je dokaz z izvedencem predlagala tožena stranka, se tudi to povračilo potnih stroškov izplača iz naslova predujma, ki ga je bila slednja dolžna založiti.

9. Na predhodno dolžnost tožene stranke v ničemer ne vplivajo (oziroma v nasprotno ne prepričajo) v pritožbi izpostavljene okoliščine, da toženci niso predlagali postavitve konkretnega izvedenca (in da ga je izbralo samo sodišče) ter da so predujem založili za izvedensko delo, ne pa za njegovo udeležbo na obravnavah, na katerih B. G. ni zaslišan kot izvedenec. Izvedenec B. G. na prej omenjenem naroku res ni dopolnjeval mnenja, a je bil zaslišan v zvezi z okoliščinami, ki so z njegovim položajem neposredno povezane oziroma so bile pomembne za odločitev sodišča, ali lahko opravlja izvedensko delo v predmetni zadevi. Prav tako je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa nebistveno pritožbeno navajanje, da toženci v predlogu za izločitev zaslišanja izvedenca niso zahtevali. Kot je bilo predhodno poudarjeno, se razlog, da se povračilo potnih stroškov izvedencu poravna iz predujma, ki so ga založili, skriva v dejstvu, da so oni predlagali izvedbo dokaza z izvedencem, in ne v okoliščini, da so kasneje zahtevali njegovo izločitev.⁴

V zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 12. 2. 2019:

10. Že sodišče prve stopnje je obrazložilo (glej 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da (pravne) podlage, v skladu s katero bi bilo moč v pravdnem postopku zahtevati izločitev listin iz sodnega spisa, ni.⁵ Listina, pa čeprav ni bila pridobljena na dopusten način, zato v spisu ostane. To velja tudi za mnenje, izdelano s strani izvedenca, ki je bil kasneje izločen (glej njegov 6. odstavek oziroma 247. člen ZPP v celoti). Seveda pa ne sodišče prve stopnje in ne instančna sodišča takšnega mnenja pri svojem odločanju ne smejo upoštevati. Prav tako se na mnenje izločenega izvedenca ne sme (kakorkoli) opirati mnenje, ki je s strani novega izvedenca izdelano v nadaljevanju takega postopka. Da naj bi bilo takšno stališče (sodišča prve stopnje) v nasprotju s šestim odstavkom 247. člena ZPP, ne drži. Omenjena določba se nanaša zgolj na presojo pravočasnosti predloga za izločitev izvedenca in ne vsebuje nobenih pravil v zvezi z izločitvijo že izdelanega izvedenskega mnenja.⁶

11. Z ozirom na to, da je v predmetni zadevi izvedenec B. G. izdelal mnenje, kot mu je bilo to s strani sodišča naloženo, je upravičen tudi do honorarja za takšno izdelavo. Dejstvo, da je bil kasneje zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP), izločen, na to pravico nima nobenega vpliva. Podlaga za izplačilo je oprava s strani sodišča naloženega strokovnega dela oziroma izdelava mnenja, pa čeprav se slednje pri odločitvi na to mnenje ne bo smelo opreti.⁷ Je pa že sodišče prve stopnje prav tako upravičeno izpostavilo, da bo dolžno ob končnem odločanju o povrnitvi stroškov med pravdnima strankama presoditi, ali je v zvezi s tožnikom podan dejanski stan iz prvega odstavka 156. člena ZPP (oziroma ali so podani pogoji za povrnitev stroškov v skladu s krivdnim principom).

12. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu) potrdilo (druga točka 365. člena ZPP). Pritožbeni stroški tožencev so nadaljnji stroški pravdnega postopka, zaradi česar bo o njih odločeno s končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Glej 4. - 9. člen omenjenega pravilnika (Uradni list RS, št. 15/2003, s kasnejšimi spremembami).
³ Glej 249. in 242. člen ZPP.
⁴ Pa čeprav je bil njihov predlog za izločitev utemeljen.
⁵ Glej tudi sodbo tega sodišča I Cp 3295/2015 z dne 10. 2. 2016
⁶ Glej J. Zobec, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2010, druga knjiga, str. 486.
⁷ Glej VDSS Sklep Pdp 267/2018 z dne 28. 3. 2018.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 69/2022
• VSL Sklep I Cpg 67/2021
• VSC sklep Kp 217/2007