VSL Sklep I Cp 178/2019

Jedro

V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zahtevo za obnovo postopka, zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za oprostitev plačila sodne takse ter zavrnilo njegovo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, se pritožnik sklicuje na navedbe, ki jih je podal v pritožbi citiranih vlogah, vendar je potrebno pritožniku pojasniti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na prejšnje vloge. Na v pritožbi navedene pavšalne trditve pa pritožbeno sodišče konkretizirano niti ne more odgovoriti.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 10. 12. 2018 je sodišče prve stopnje revizijo (pritožbo) tožeče stranke z dne 23. 11. 2018 zavrglo (I). Zavrglo je tudi predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 23. 11. 2018 (II).

2. Z izpodbijanim sklepom, prav tako z dne 10. 12. 2018, je sodišče prve stopnje zavrglo zahteve tožeče stranke: - za varstvo zakonitosti z dne 24. 11. 2018 (I); - za obnovo postopka z dne 24. 11. 2018 (II); - in za vrnitev v prejšnje stanje z dne 24. 11. 2018 (III). Zavrglo je tudi njen predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 24. 11. 2018 (V). Zahtevo tožeče stranke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti z dne 24. 11. 2018 je zavrnilo (IV).

3. Zoper navedena sklepa vlaga laični pritožbi tožeča stranka¹.

4. V pritožbi zoper sklep z dne 10. 12. 2918, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo (pritožbo) in predlog za oprostitev plačila sodne takse, tožnik navaja, da je sklep nezakonit, protipraven, protiustaven in proti konvencijski. Vlogo je vložil na Vrhovno sodišče RS v Ljubljani. Ker Vrhovno sodišče RS vloge ni hotelo reševati, jo je posredovalo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kar je nezakonito in protipravno. Nedopustno je, da prvostopenjsko sodišče odloča o pritožbi zoper sklep višjega sodišča. Sodišče prve stopnje je spregledalo tožnikovo socialno ogroženost, ki jo dokazuje z odločbo centra za socialno delo.

5. Sklep, s katerim je prvo sodišče zavrglo tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zahtevo za obnovo postopka, zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za oprostitev plačila sodne, ter zavrnilo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, tožnik izpodbija v celoti, razen v delu, s katerim je prvo sodišče njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 24. 11. 2018 zavrglo. V pritožbi se sklicuje na vloge z dne 5. 1. 2018, 24. 5. 2018, 28. 8. 2018, 23. 11. 2018 in 24. 11. 2018, ki jih naj pritožbeno sodišče šteje kot sestavni del pritožbe. Navaja, da je sodnica v obrazložitvi sklepa skrajšala navedbe tožnika, jih delno obrnila po svoje in prikrila dokaze, ki jih je navedel v svojih vlogah. Sodišče prve stopnje je tožniku neupravičeno, nezakonito, protipravno, protiustavno in proti konvencijsko preprečilo pravno pot, ker ni dovolilo izrednega pravnega sredstva, kar je nedopustno. S tem je legaliziralo neresnične trditve in navedbe tožene stranke in njenega odvetnika. Tožnik je socialno ogrožena starejša oseba, nezaposlen, pred upokojitvijo, je invalid ter prejema socialno denarno pomoč in nima denarja, da bi lahko plačal odvetnika za zastopanje.

6. Pritožbi sta neutemeljeni.

7. Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 3. 5. 2017 izdalo sodbo, ki je bila potrjena s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1588/2017. Tožnik je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 7. 2018 zavrglo. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cp 2043/2018 z dne 26. 10. 2018 potrdilo pravilnost odločitve o zavrženju revizije. Tožnik je nato dne 23. 11. 2018 vložil pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2043/2018 z dne 26. 10. 2018, ki jo je prvo sodišče z izpodbijanem sklepom utemeljeno zavrglo. Pritožniku je pravilno pojasnilo, da ponoven pritožbeni preizkus o zadevi, o kateri je bilo s sklepom pritožbenega sodišča že pravnomočno odločeno, ni mogoč, zaradi česar njegova pritožba zoper zgoraj navedeni sklep višjega sodišča ni dovoljena.

8. Iz pritožnikove vloge izhaja, da želi, da v njegovi zadevi odloči Vrhovno sodišče RS, zato je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 384. člena ZPP njegovo vlogo hkrati obravnavalo tudi kot revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2043/2018 z dne 26. 10. 2018 ter pritožniku pravilno pojasnilo, da na podlagi tretjega in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku,² lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, drugače pa le po pooblaščencu, ki je odvetnik, ker v nasprotnem primeru sodišče izredno pravno sredstvo zavrže (91. člen ZPP). Ker v konkretnem primeru izrednega pravnega sredstva ni vložila oseba, ki bi izpolnjevala navedene procesne predpostavke, je sodišče prve stopnje revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, utemeljeno zavrglo.

9. Utemeljeno je sodišče prve stopnje zavrglo tudi tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 23. 11. 2018, saj je bilo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 26. 1. 2016.

10. V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zahtevo za obnovo postopka, zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za oprostitev plačila sodne takse ter zavrnilo njegovo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, se pritožnik sklicuje na navedbe, ki jih je podal v pritožbi citiranih vlogah, vendar je potrebno pritožniku pojasniti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na prejšnje vloge. Na v pritožbi navedene pavšalne trditve pa pritožbeno sodišče konkretizirano niti ne more odgovoriti.

11. Sodišče prve stopnje je zahtevo za varstvo zakonitosti utemeljeno zavrglo, saj je zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, ki ni v dispoziciji pravdnih strank. Zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži le državno tožilstvo, ne pa stranka sama. Zato je takšna zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila neupravičena oseba, nedovoljena.

12. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tudi tožnikov predlog za obnovo postopka. Tudi obnova postopka spada med izredna pravna sredstva. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnik ni izkazal.

13. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Tožnik ne pojasni, kateri narok oziroma rok za opravo procesnega dejanja, zaradi katerega uveljavlja predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je zamudil. Tožnik je predlagal, da sodišče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču z ustreznimi napotili v novo odločanje, kar pomeni, da je navedeno vlogo lahko razumeti tudi tako, da tožnik zahteva vrnitev v prejšnje stanje z namenom, da bi sodišče znova odločalo o že pravnomočno rešeni zadevi, čemur pa inštitut vrnitve v prejšnje stanje ni namenjen. Pa tudi, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, če bi tožnik s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje hkrati vložil revizijo, bi predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil prepozno.

14. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi tožnikovo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, saj tožnik ni navedel nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je bila pravnomočnost in izvršljivost sodbe II P 62/2016 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 5. 2017 zmotno potrjena.

15. Ker sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in v izpodbijanem delu potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju tožnik.
² V nadaljevanju ZPP.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 970/2013
• Sodba in sklep III Ips 170/99
• VSRS Sklep I Ips 62/1995