VSL Sklep Cst 188/2019

Jedro

Eno izmed pomembnejših načel stečajnih postopkov je njihova hitrost (48. člen ZFPPIPP). Zato očitki o hitrosti, niti o prenizki ceni prodane nepremičnine, ne držijo.

Izrek

Pritožbi upnikov se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo upnikov A. A. in B. B., oba G. (red. št. 175, 176) za razrešitev upravitelja zavrnilo (red. št. 241).

2. Zoper takšen sklep sta se pritožila upnika A. A. (red. št. 254) in B. B. (red. št. 255) smiselno iz pritožbenih razlogov napačne uporaba materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter predlagala, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in upravitelja razreši.

3. Na pritožbi je podal izjavo upravitelj C. C., ki je njune navedbe zavrnil kot neutemeljene, in predlagal potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožnika v svojih pritožbah (254 in 255), ki sta v bistvenem identični, ponavljata navedbe iz postopka pred sodiščem prve stopnje. Iz njunih pritožb je razvidno, da (predvsem) ne soglašata s tem, da je bila v stečajnem postopku prodana nepremičnina v G., katere najemnika sta.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo dejansko stanje in v skladu z določbo 118. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) zaključilo, da niso podani pogoji za razrešitev stečajnega upravitelja, ker naj bi le-ta kršil obveznosti, ki so opredeljene v 98. členu ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče povsem soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa se bo opredelilo le do bistvenih pritožbenih trditev (360. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Tako se ne bo opredeljevalo do očitka, da je pravi kupec nekdo drug, ker to ni bistveno za odločanje o tej zadevi.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da je sklep soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe št. ... za prodajo premoženje stečajnega dolžnika - nepremičnine z ID znaki: 0000-000/1-0 in 0000-000/2-0, vse k.o. ..., sklenjene dne 10. 7. 2018 med stečajnim dolžnikom kot prodajalcem in D. D. kot kupcem, za ceno 234.000,00 EUR, pravnomočen (PD 234), kar tudi pomeni, da je bil postopek prodaje izveden v skladu z določbami ZFPPIPP, zato pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo pritožbene očitke s tem v zvezi.

8. Glede zatrjevane opustitve upravitelja v zvezi s pravilno registracijo dolžnika, je upravitelj pojasnil, da je bil sedež stečajnega dolžnika ob pričetku stečaja T., L. in da sedeža ni spreminjal, saj je stečajni dolžnik prenehal delovati in v stečajnih postopkih ni običajna praksa, da bi se sedež dolžnika spreminjal, čemur v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče in ugotavlja, da ta očitek pritožnikov ne pomeni opustitve dolžne skrbnosti upravitelja iz 98. čelna ZFPPIPP.

9. V preostalem pritožnika ponavljata očitke glede nepravilne prodaje sporne nepremičnine in podrobno opisujeta (nasilne) dogodke po prodaji, na katere je ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju povsem pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje in jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema. Pritožnika ne moreta krivde za neprimerno vedenje udeležencev dogodka dne 5. 9. 2018 (in v katerem sta bila udeležena tudi pritožnika) pripisati upravitelju.

10. Glede očitkov o črni gradnji se je v tej zadevi že izreklo višje sodišče v sklepu Cst 19/2019 z dne 16. 1. 2019¹ o potrditvi sklepa o soglasju k sklenitvi sporne prodajne pogodbe. Kot izhaja tudi iz obrazložitve citirane odločbe, ne moreta pritožnika očitkov glede črne gradnje, pri kateri sta sama sodelovala, sedaj kot nedovoljeno ravnanje prevaliti na upravitelja, ki je glede prodaje tega premoženja ravnal povsem transparentno, kar izhaja iz citirane odločbe.

11. Glede očitka, da upravitelj hiti s prodajo, pritožbeno sodišče odgovarja, da je eno izmed pomembnejših načel stečajnih postopkov ravno njihova hitrost (48. člen ZFPPIPP). V tem primeru je prodaja potekala že od 23. 12. 2015, ko je bila prva (neuspešna) dražba in je bila na zadnji dražbi 4. 7. 2018 nepremičnina prodana za bistveno več (234.000,00 EUR), kot je bila ocenjena likvidacijska vrednost (140.000,00 EUR) in ocenjena tržna vrednost na prvi javni dražbi (200.000,00 EUR). Tako očitki o hitrosti, niti o prenizki ceni prodane nepremičnine, ne držijo, kot tudi ne o tem, da upravitelj želi prikriti lastne nepravilnosti, saj kot rečeno, so vsi sklepi o prodaji pravnomočni. Gotovo pa je, da pritožnika (kot najemnika sporne nepremičnine) z vsemi sicer dovoljenimi pravnimi sredstvi zavlačujeta postopek prodaje, ker ta ni v njunem interesu, kot je tudi pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

12. Glede očitka A. A., da je upravitelj priznal terjatve družbe F. d.o.o. (sedaj F. d.o.o. v stečaju), ne da jih ni preverjal in da jih je avtomatično priznal, ostanejo na ravni pavšalnih trditev, da je upravitelj iz istega mesta, kot je bivši družbenik in poslovodja omenjene družbe. Upravitelj je zanikal kakršne koli povezave. Navedel je le, da je njegovo znanstvo s poslovodjem omenjene družbe to, da je pred več kot 20 leti opravljal davčno kontrolo kot inšpektor tedanje Službe družbenega knjigovodstva. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ta očitek ostane na ravni pavšalnosti, kakšne konkretne naj bi bile povezave upravitelja in omenjene družbe upnice.² Poleg tega je sklep o preizkusu terjatev pravnomočen z dnem 1. 9. 2015 in pritožnik ni izpodbijal te terjatve, ko je v teku stečajnega postopka imel to možnost.

13. Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi so se torej izkazali za neutemeljene. Ker niso podani niti razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

__________________________________________

¹ Glej točke 11., 12. in 13. obrazložitve: „A. A. je bil torej oseba, ki je bila v prvi vrsti odgovorna za zakonitost poslovanja in delovanja stečajnega dolžnika. S tem ko se sedaj sklicujeta na gradnjo, ki jo je stečajni dolžnik izvedel kot investitor brez ustreznih dovoljenj, se torej sklicujeta na ravnanje v nasprotju z gradbeno zakonodajo, pri katerem sta sama sodelovala. S sklicevanjem na lastno nedovoljeno ravnanje pa pritožnika pravnega varstva ne moreta doseči.“
² Dejstvo, da je tudi ta družba v stečaju in kakšne dolgove ima, ne pove nič o zatrjevanem napačnem delu upravitelja.

Datum zadnje spremembe:

04.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 246/2019
• VSL sklep Cst 274/2014
• VSL sklep Cst 402/2016