<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 969/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.969.2017
Evidenčna številka:VSL00023043
Datum odločbe:21.05.2019
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Orož (preds.), Irena Dovnik (poroč.), Mateja Levstek
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev

Jedro

Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (I.) tožencu naložilo plačilo 18.037,20 EUR s pripadki in (II.) tožencu naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Toženec je v pritožbi zoper izpodbijano sodbo uveljavljal pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da za svoj zaključek, da je toženec odgovoren, ker naj bi opustil varnostne ukrepe, ki bi morali veljati na gradbišču, ne navaja nobenega dokaza. Trdi, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi le sklicuje na Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) in ne konkretizira posamezne situacije in ne ugotavlja, kateri varnostni ukrepi niso bili izvedeni (oziroma so bili opuščeni) in kaj je povzročilo nastanek nesreče pri delu.

5. Višje sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki je na podlagi celotnega dokaznega postopka sklenilo, da je F. M. (zavarovanec tožeče stranke) padel z odra zato, ker mu je spodrsnilo in ne zato, ker bi se preveč nagnil naprej (kot trdi toženec). Iz tega pa izhaja, da je imel delovni oder, s katerega je padel, pomanjkljivosti in delavcu ni omogočal varnega dela. Oder ni bil dovolj stabilen in trden (kot to določa 10. točka poglavja C Priloge IV Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih). Imel je namreč odprtino, ki je bila pokrita z desko, ta pa ni bila (dovolj dobro) pritrjena. Prav to je bil vzrok, da je M., ko je na to desko stopil, spodrsnilo in je zato padel. S tem je toženec kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).

6. Višje sodišče pritrjuje izčrpni in jasni dokazni oceni sodišča prve stopnje, v kateri je prepričljivo obrazložilo, zakaj je ocenilo, da je do nezgode prišlo zato, ker je F. M. padel z odra, ker mu je spodrsnilo in ne zato, ker bi se preveč nagnil naprej. Prav tako je tudi v vseh primerih natančno pojasnilo, zakaj posameznim izjavam prič ni sledilo. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki je po primerjavi izjav zaslišanih prič in njihovih izjav (oziroma izpolnjenih vprašalnikov), podanih tožeči stranki neposredno po nezgodi, ocenilo, da so bile njihove (povsem spremenjene in neskladne) izpovedi na glavni obravnavi podane le za potrebe tega postopka in zato ne odražajo resničnega poteka delovne nesreče oziroma vzroka za padec delavca z odra.

7. Te svoje ugotovitve je sodišče prve stopnje utemeljilo tudi v povezavi z listinskimi dokazi, ki so vsi nastali kmalu po nesreči: z Zapisnikom Inšpektorata RS za delo z dne 11.9.2012 (A5), Poročilom Policijske postaje L. z dne 2.10.2012 (A6) in Prijavo nezgode - poškodbe pri delu (A3), iz katerih prav tako ne izhaja, da bi se nesreča zgodila tako, kot to zatrjuje toženec. Nasprotno: potrjujejo, da je M. padel, ker je stopil na desko, ki ni bila dobro pritrjena.

8. Res je, kot navaja pritožba, da je nesreča pri delu izredni dogodek in da delodajalec zanjo ne more biti kar avtomatično odgovoren, pač pa je potrebno ocenjevati, ali je nesreča nastala kot posledica delodajalčevega dejanja, ravnanja samega oškodovanca ali ravnanja tretje osebe. Vse to je sodišče prve stopnje tudi storilo. Ugotovilo je, da odprtina v odru ni bila primerno zavarovana, s čimer je toženec kršil 5. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Prav tako je ugotovilo, da je toženec kršil tudi 19. člen ZVZD-1 s tem ko M. ni ustrezno obvestil o nevarnosti za nezgode, povezane z delom in mu ni izdal navodila za varno delo, saj ga ni seznanil z odprtino v delovnem odru.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da na odločitev v tej zadevi ne vpliva dejstvo, da Inšpektorat za delo tožencu ni izrekel nobenega ukrepa niti to, da Policija ni ugotovila znakov kaznivega dejanja. Kot je poudarilo, je (neodvisno od drugih organov) ugotavljalo, ali so podani elementi odškodninske odgovornosti toženca za nastalo delovno nesrečo. Pri tem je ugotovilo, da toženec ni poskrbel za varno delo delavca M. s tem, ko ni poskrbel za to, da bi bila odprtina na delovnem odru ustrezno zavarovana z (ustrezno) pritrjeno ploščo niti ni delavca obvestil o tem, da se na delovnem odru nahaja (pomanjkljivo) pokrita odprtina, s čimer je kršil 5. in 19. člen ZVZD-1 ter 10. točko poglavja C Priloge IV Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Prav tako je ugotovilo, da je podana vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženca in nastalo škodo, saj je do poškodbe delavca prišlo prav zaradi neustrezno zavarovane odprtine.

10. Pri tem je poudarilo še, da ni mogoče govoriti, da bi delavec sam prispeval k nastali škodi. Česa takšnega toženec v postopku na prvi stopnji tudi ni zatrjeval, njegove navedbe o (so)prispevku delavca v pritožbi pa so nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

11. Ker toženec ni uspel s pritožbo, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

12. Višje sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Ugotovilo je, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa izpodbijana sodba ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP in tretja alineja prvega odstavka 358. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (2011) - ZVZD-1 - člen 5, 19

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) - člen 11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI5NzA0