VSL Sklep Cst 191/2019

Jedro

Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka, s katerim se na pravdo glede obstoja prerekane terjatve stečajnega upnika v višini 14.005,46 EUR ter glede obstoja ločitvene pravice za navedeni znesek na nepremičninah stečajnega dolžnika napoti upnika B.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic sklenilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 4. 2. 2019, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, katere terjatve so priznane in stečajnemu dolžniku naložilo prednostno plačilo teh terjatev iz premoženja, ki je predmet ločitvenih pravic (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik B. Kot je razvidno iz pritožbe izpodbija sklep sodišča prve stopnje v delu prve točke izreka in sicer v delu glede napotitve upnika na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 14.005,46 EUR in glede obstoja ločitvene pravice za navedeni znesek na nepremičninah stečajnega dolžnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da na pravdo napoti stečajnega upravitelja oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je v predmetnem stečajnem postopku prijavil svojo terjatev v višini 24.789,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V prijavi je navedel, da terjatev izvira iz pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 51000438/10 za kredit v višini 103.000,00 EUR s pp, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa št. SV 209/10 z dne 2. 4. 2010. Ker stečajni dolžnik ni poravnal dolga je upnik dne 13. 10. 2015 vložil predlog za izvršbo za izterjavo dolga v višini 20.104,12 EUR. Kot nadalje izhaja iz prijave terjatve in ločitvene pravice z dne 21. 8. 2018 s prilogami, je po predlogu upnika Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom In 122/2015 z dne 23. 11. 2015 predlogu ugodilo ter dovolilo predlagano izvršbo, ki se opravi z izvršbo na dolžnikove nepremičnine, na katerih je upnik v tem stečajnem postopku prijavil ločitveno pravico. Nadalje iz prijave s prilogami izhaja, da je zoper navedeni sklep o izvršbi stečajni dolžnik dne 8. 1. 2016 vložil ugovor, o katerem je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo s sklepom, opr. št. 3186 In 1122/2015 z dne 7. 9. 2016. Ugovoru stečajnega dolžnika je delno ugodilo ter izdani sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in ustavilo izvršbo glede izterjave glavnice v znesku nad 8.573,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2015 do plačila, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo. Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo, ki pa jo je višje sodišče s sklepom opr. št. II Ip 1424/2017, z dne 7. 6. 2017, zavrglo. Zoper navedeni sklep pritožbenega sodišča je Vrhovno državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri pa še ni bilo odločeno. Upnik je nadalje v prijavi terjatve navedel tudi, da ima terjatev v skupnem znesku 24.789,42 EUR zavarovano s hipoteko (pridobljeno v izvršilnem postopku) vknjiženo na dolžnikovih nepremičninah ter navedel Dn številke plomb.

5. Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki se sklicuje na na končni seznam preizkušenih terjatev z dne 4. 2. 2019 izhaja, da sta bili priznani upnikova zavarovana terjatev za znesek 10.783,97 EUR ter ločitvena pravica za to terjatev na nepremičninah dolžnika, s katerimi je bila zavarovana ta terjatev. S strani upravitelja je bila terjatev upnika prerekana za znesek 14.005,46 EUR in v prerekanem delu je sodišče na pravdo napotilo upnika.

6. Posebna pravila o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečajnem postopku so urejena v oddelku 5.6. Upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni v 306., 307. ali 308. členu tega zakona drugače določeno (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Če je prerekana tudi terjatev, mora upnik s tožbo iz prvega odstavka tega člena zahtevati tudi ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ne glede na to, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu (drugi odstavek 305. člena ZFPPIP). Pravilo, določeno v 308. členu ZFPPIPP, po katerem mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, se uporablja, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (prvi v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena ZFPPIPP).

7. Velja, da izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev (tretji odstavek 303. člena ZFPPIPP). V primeru, da je prijavljena zavarovana terjatev torej, zaradi akcesornosti ločitvene pravice (prvi odstavek 137. člena SPZ), ne more nastati položaj, da bi bila priznana ločitvena pravica in hkrati prerekana terjatev, zavarovana s to pravico.¹ To pa pomeni, da v primeru, ko je prijavljena zavarovana terjatev, ki je prerekana, velja posebno pravilo iz drugega odstavka 305. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo splošnega pravila drugega odstavka 302. člena ZFPPIPP. Za odločitev o tem, koga se napoti na pravdo, se torej v primeru, ko je prerekana zavarovana terjatev, ne uporablja določba 302. člena ZFPPIPP, po kateri se na pravdo v primeru terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, napoti tistega, ki je terjatev prerekal.

8. Upnik v pritožbi navaja, da njegova terjatev temelji na neposredno izvršljivem notarskem zapisu, ki je izvršilni naslov, vendar pa se, na podlagi povedanega izkaže, da to v navedenem primeru ni pravno odločilno dejstvo. Ker vprašanje, ali terjatev temelji na izvršilnem naslovu, za odločitev ni pravno relevantno, pa izpodbijanemu sklepu tudi ni mogoče utemeljeno očitati, da nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih. Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zato, po presoji pritožbenega sodišča, ni podana.

9. Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je torej odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. Če gre za tak primer se na pravdo ne napoti upnik, ki je prijavil tako ločitveno pravico, pač pa tisti, ki jo je prerekal. V vseh ostalih primerih pa se na pravdo napoti upnika, ki je prijavil ločitveno pravico, ne glede na to, ali sama terjatev temelji na izvršilnem naslovu.²

10. Upnik v pritožbi nadalje tudi navaja, da je bila ločitvena pravica za zavarovanje prerekanega dela terjatve v zemljiško knjigo vpisana na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 1122/2015, ki je bil izdan na podlagi navedenega izvršilnega naslova, kar pa ne drži. Že iz prijave upnikove terjatve namreč izhaja, da so bile v zemljiški knjigi na nepremičninah v lasti stečajnega dolžnika vpisane zgolj plombe. Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo (prvi odstavek 134. člena Zakona o zemljiški knjigi; ZZK-1). Tudi iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so na dolžnikovih nepremičninah vpisane plombe, kar pomeni, da so bili glede nepremičnin dolžnika začeti zemljiškoknjižni postopki, v katerih pa zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo. V primeru izvršbe na nepremičnino za izterjavo denarne terjatve pridobi upnik ločitveno pravico v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiško knjigo (prvi odstavek 170. členka ZIZ). Upnik tako v prijavi terjatve niti ni navajal, da bi sodišče že zaznamovalo sklep o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, temveč je sam navedel, da so v zemljiški knjigi vpisane zgolj nerešene plombe.

11. Nadalje pa iz upnikovih navedb v prijavi terjatve izhaja, da je bilo ugovoru dolžnika delno ugodeno, sklep o izvršbi In 1122/2015 z dne 23. 11. 2015 razveljavljen, razveljavljena opravljena izvršilna dejanja, predlog za izvršbo zavrnjen in izvršba ustavljena, vse navedeno v delu glede izterjave glavnice v znesku nad 8.573,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2015 do plačila. Kot upnik nadalje navaja v prijavi terjatve, je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom II Ip 1424/2017 z dne 7. 6. 2017 pritožbo stečajnega dolžnika zavrglo, kar pomeni, da je s tem postal pravnomočen sklep, s katerim je okrajno sodišče delno ugodilo ugovoru zoper sklep o izvršbi. Iz navedenega tako izhaja, da je stečajni upravitelj upnikovo terjatev prerekal v delu, glede katerega je bil pravnomočno razveljavljen sklep o izvršbi. Tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, je zato po presoji pritožbenega sodišča neutemeljena.

12. Iz navedenih razlogov upnik s pritožbo ne more uspeti. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

¹ Dr. Nina Plavšak: Razširjena uvodna pojasnila, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 235.

² Primerjaj Cst 313/2015.

Datum zadnje spremembe:

14.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 1385/2013
• VSL sklep I Cp 2511/2011
• VSL Sklep Cst 46/2023