VSL Sklep Cst 217/2019

Jedro

Upnik je insolventnost dolžnika gradil na zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti in daljše plačilne nesposobnosti kot stanjih, ki dokazujeta insolventnost dolžnika. Vse zakonske domneve pa je temeljil na dejstvu obstoja terjatve (iz nepravnomočne sodbe), ki je le verjetno izkazana. Ker mora biti insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka dokazana, ta standard ne more biti izpolnjen, če zakonske domneve insolventnosti temeljijo na predpostavki, ki je le verjetno izkazana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predhodni postopek osebnega stečaja prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, I Pg 268/2017, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Tako je odločilo, ker je obstoj predlagateljeve terjatve v obravnavanem primeru predhodno vprašanje za presojo obstoja insolventnosti.

2. Navedeni sklep s pritožbo izpodbija uvodoma navedeni upnik iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in smiselno vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik je kot upnik in upravičeni predlagatelj postopka osebnega stečaja utemeljeval terjatev na nepravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 268/2017, po kateri ima zoper dolžnika odškodninsko terjatev v višini 150.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2013 dalje do plačila, terjatev v višini 392.838,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2013 dalje do plačila in terjatev 2.695,76 EUR iz naslova stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2018 dalje, s plačilom teh terjatev pa dolžnik zamuja več kot dva meseca. Insolventnost dolžnika pa je utemeljeval na zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti iz 1. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ker dolžnikove obveznosti do stečajne mase A. d. d. - v stečaju in do upnika (po navedeni nepravnomočni sodbi) znašajo več kot 550.000,00 EUR in s plačilom teh obveznosti dolžnik zamuja več kot dva meseca, navedeni znesek pa zagotovo presega trikratnik njegove plače, saj njegova mesečna plača ne more dosegati zneska 183.000,00 EUR. Prav tako je v primeru dolžnikove nezaposlenosti podana domnevna baza iz 2. alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, ker za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000,00 EUR. Dolžnik je tudi prezadolžen, ker obveznosti dolžnika do predlagatelja presegajo vrednost njegovega premoženja. Zato je podana tudi zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti dolžnika po 1. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP.

5. V ugovoru zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja je dolžnik ugovarjal tako aktivno legitimacijo upnika za vložitev predloga, ker naj bi verjetnost njegove terjatve ne obstajala, kot tudi dolžnikovi insolventnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upnik sicer (z nepravnomočno sodbo) izkazal obstoj terjatve in njeno zapadlost s stopnjo verjetnosti. Vendar je obstoj terjatve v obravnavanem primeru glede na predlagateljeve trditve pomemben tudi za presojo dolžnikove insolventnosti, ki je materialna predpostavka za začetek postopka osebnega stečaja, zato predstavlja predhodno vprašanje v tem postopku. Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je v pravdnem postopku po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 268/2017 že v teku pritožbeni postopek, je odločilo, da obstoja terjatve kot predhodnega vprašanja za presojo insolventnosti ne bo samo reševalo. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je zato predhodni stečajni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka I Pg 268/2017.

7. Kot je bilo že zgoraj obrazloženo, je upnik insolventnost dolžnika gradil na zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti in daljše plačilne nesposobnosti kot stanjih, ki dokazujeta insolventnost dolžnika. Vse zakonske domneve pa je temeljil na dejstvu obstoja terjatve (iz nepravnomočne sodbe), ki je le verjetno izkazana. Ker mora biti insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka dokazana, ta standard ne more biti izpolnjen, če zakonske domneve insolventnosti temeljijo na predpostavki, ki je le verjetno izkazana. Tako domnevana trajnejša nelikvidnost po 1. in 2. alineji 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP kot domnevana dolgoročena plačilna nesposobnost po 1. točki tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP namreč izhajata iz predpostavke višine obveznosti dolžnika, predlagatelj pa drugih obveznosti dolžnika razen obveznosti po nepravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 268/2017 ne navaja. Drugače povedano: za izkaz aktivne legitimacije upravičenega predlagatelja zadostuje verjeten izkaz terjatve in prvostopenjsko sodišče je pritožniku tudi priznalo legitimacijo za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, ne zadostuje pa v obravnavanem primeru za dokaz insolventnosti dolžnika. Spričo navedenega ni utemeljen pritožbeni očitek, da niti pravila, ki določajo legitimacijo, niti pravila, ki urejajo vprašanje insolventnosti, ne določajo, da bi morala biti obveznost, na katero se opira predlagatelj, ugotovljena s pravnomočno odločbo. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je vprašanje dokazanosti obstoja terjatve predhodno vprašanje za presojo insolventnosti dolžnika.

8. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da upnik lahko dokazuje obstoj svoje terjatve v predhodnem stečajnem postopku. Tega mu prvostopenjsko sodišče ne oporeka, saj se zaveda, da predhodno vprašanje obstoja terjatve lahko reši tudi samo. Glede na okoliščine konkretnega primera, ker gre za kompleksno vprašanje odškodninske odgovornosti dolžnika, za katero je treba izvesti obsežen dokazni postopek, ki bi pomenil podvajanje in nepotrebno obremenjevanje postopka, kar bi zavleklo odločitev o predlogu za začetek stečajnega postopka, v teku pa je pritožbeni postopek zoper sodbo I Pg 268/2017, pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka navedenega pravdnega postopka o vprašanju obstoja odškodninske terjatve zoper dolžnika kot predhodnem vprašanju za presojo dolžnikove insolventnosti.

9. Pritožnik prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita materialnopravno napačno odločitev, ker ZFPPIPP ne določa prekinitve postopka v primeru, če je temelj za zatrjevano legitimacijo ali domnevo insolventnosti nepravnomočna sodba, niti odločitev v zadevi I Pg 268/2017 ni predhodno vprašanje te zadeve, saj je predhodno vprašanje po ZPP lahko samo vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.

10. V ZFPPIPP res ni določbe o prekinitvi postopka v fazi predhodnega postopka osebnega stečaja. Vendar se v postopku zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki v ZFPPIPP niso urejena drugače, po prvem odstavku 121. člena smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Smiselna uporaba pa ne pomeni neposredno uporabo določb ZPP, pač pa uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi oziroma vsebini pravnega varstva, ki je razlog za vodenje postopka zaradi insolventnosti. Ker je v okoliščinah obravnavanega primera obstoj upnikove terjatve glede na zgoraj obrazloženo predhodno vprašanje za presojo insolventnosti dolžnika, je pravnemu varstvu pritožnika za poplačilo terjatve v stečajnem postopku, v fazi predhodnega postopka osebnega stečaja zadoščeno tudi v primeru, če se o predhodnem vprašanju za začetek postopka osebnega stečaja odloči v že tekočem pravdnem postopku. Glede na to, da je tak postopek v obravnavanem primeru že zaključen pred sodiščem prve stopnje in je v teku pritožbeni postopek, so zgoraj povzeti razlogi prvostopenjskega sodišča za prekinitev predmetnega predhodnega postopka do pravnomočnosti pravdnega postopka v zadevi I Pg 268/2017 v celoti utemeljeni, prekinitev postopka pa smiselna.

11. Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeni očitek, da bi na podlagi poročila o dolžnikovem premoženjskem statusu, če bi ga pridobilo, sodišče lahko ugotovilo, da je dolžnik insolventen tudi, če se sploh ne upošteva sporne obveznosti in se vzame v presojo zgolj druge obveznosti dolžnika. Poročilo dolžnika o stanju njegovega premoženja ne vsebuje tudi podatka o njegovih obveznostih (primerjaj drugi odstavek 384. člena ZFPPIPP), zato je neupoštevno pritožbeno stališče, da bi se na podlagi dolžnikovega poročila ugotovila insolventnost tudi, če bi se upoštevale le druge obveznosti dolžnika. S podatkom, katere in kolikšne te obveznosti so, bi zato moral postreči v prvostopenjskem postopku pritožnik.

12. Nerazumljiv pa je pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču o neutemeljenem sklicevanju na pravila ZIZ, ker se nanje v izpodbijanem sklepu sodišče ne sklicuje.

13. Iz zgoraj obrazloženega torej izhaja, da odločitev prvostopenjskega sodišča ni niti arbitrarna (kršitev 22. člena Ustave) niti z njo sodišče ne krši pravice pritožniku do sodnega varstva (23. člen Ustave).

14. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

13.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 41/2022
• VSL sklep Cst 68/2014
• VSL sklep I Cp 16/2014