VSL Sklep II Cp 911/2019

Jedro

Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji prisotnost pri izvajanju dokazov in se jo zadrži na zdravljenju v U. na oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 24.6.2019.

2. Zoper ta sklep je vložila pritožbo pooblaščenka nasprotne udeleženke. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP¹). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom odpravi, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na podlagi katerih okoliščin je sodišče ugotovilo, da zadržana ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Sodišče ne pojasni, kdaj in na kakšen način bi bila zadržana v preteklosti že nevarna sama sebi – za to ne ponudi niti ene same navedbe. V preteklosti ni bilo zaznati poskusa samomora ali samopoškodovanja. Dalje ne drži, da bi obstajala nevarnost, da bi zadržana ogrožala življenje ali huje ogrozila zdravje drugih. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 42436/2015 namreč izhaja, da na strani zadržane ni razloga v smeri, da je pri zadržani podana nevarnost, da bo ponavljala hujša kazniva dejanja. Ne drži ugotovitev sodišča, da potencialnega ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zadržano bi se lahko povsem ustrezno zdravilo tudi z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo. Sodišče ne ponudi razloga, zakaj bi bilo takšno zdravljenje neuspešno. Ukrep, ki ga je določilo sodišče, ni sorazmeren, saj pri zadržani niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale tako dolgo pridržanje na zaprtem varovanem oddelku. Zaključki in odločitev sodišča so si v nasprotju. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je bila zadržana sploh sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom. Iz izpodbijanega sklepa je razbrati, da naj bi v bloku, kjer je bivala, postala nasilna in vpila. Navedeno potrjuje, da zadržana ni ogrožala nikogar, niti drugih niti sebe, niti premoženja. Zgolj vpitje pa ni zadosten razlog za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom. Takšen opis obnašanja zadržane ne predstavlja zadostnih razlogov iz 39. člena ZDZdr za dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Iz izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da si zadržana riše pentagrame, pri čemer pa takšno ravnanje predstavlja zgolj versko prepričanje in ne poslabšanje zdravstvenega stanja in sploh ni nujno vzročno povezano s samim zdravstvenim stanjem zadržane. Risanje pentagramov je zgolj izražanje verskega prepričanja, pri čemer sodišče to označi kot "bizarno risanje pentagramov", , kar predstavlja diskriminacijo na podlagi verskega prepričanja. Takšno označevanje kaže na očitno nerazumevanje, nesprejemanje drugačne religiozne usmerjenosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr²), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenca mag. sc. V. F. Iz mnenja izvedenca izhaja, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotni udeleženki. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri nasprotni udeleženki za kronificirano psihotično stanje iz cikla shizoafektivne psihoze, ki ob poslabšanju spreminja njeno vedenje (poriše se s simboli, opusti jemanje terapije in potrebo po jemanju tudi zavrača). Pri njej gre za neustrezen, bolezensko spremenjen odnos do realnosti, zato tudi neobvladanost v vedenju. Zaradi bolezenske neuvidevnosti, ki bi lahko brez kontrole bistveno poslabšala njeno vedenje v heteroagresivnosti, v smislu nasilnosti, potrebuje bivanje in varovanje na varovanem oddelku s kontrolo jemanja terapije dva meseca. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pojasnilo, da je zadržana nekritično izpovedala o požaru, v katerem je umrl njen oče, sama pa je skozi okno kopalnice splezala na streho. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilno ugotovilo, da pri zadržani obstoji duševna motnja, v posledici katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Pravilno je tudi presodilo, da pri zadržani obstoji tudi realna grožnja, da bi nezdravljena zaradi vpliva ugotovljene duševne bolezni ogrozila življenje drugih ali huje ogrozila zdravje drugih, zadržana pa je nevarna tudi sebi (huje ogroža svoje zdravje in s tem tudi življenje). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz sprejemne medicinske dokumentacije izhaja, da je v bloku, kjer je bivala, postala nasilna in vpila. Pritožba se neutemeljeno osredotoča zgolj na vpitje v bloku, pri čemer zanemarja tudi zavedeni podatek o nasilnosti nasprotne udeleženke. Tudi nasprotna udeleženka je priznala, da je bila ob sprejemu agresivna, čeprav je to utemeljevala s tem, da je spila pol litra ruma. Potrdila je tudi, da je včasih res agresivna. Zaradi nanašalnih vsebin ji je bila tudi zamenjana zdravnica. V medicinski dokumentaciji je navedeno, da je v odnosu do dr. K. sicer korektna, v odnosu do drugih terapevtov pa kratkostična in znižane frustracijske tolerance. Na podlagi tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da vse navedeno kaže na realno možnost heteroagresivnega vedenja tudi v bodoče, ob opuščanju zdravljenja, do česar prihaja pri udeleženki, ki zdravil ne jemlje in jih noče jemati. Že ta razlog zadostuje za pridržanje osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Kp 42436/2015, ki se nanaša na drugo, to je kazensko zadevo, kjer so pravno pomembna drugačna dejstva, kot v obravnavani zadevi. Tudi sicer pa iz tega sklepa ne izhaja, da ne obstoji nevarnost, da bo nasprotna udeleženka ponavljala kazniva dejanja, temveč bo sodišče tam to šele moralo ugotoviti s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke.

6. Po oceni pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi, da s tem, ko ne jemlje zdravil (bolezenska nekritičnost do jemanja zdravil) ogroža samo sebe. Zadržana huje škodi lastnemu zdravju in življenju z odklanjanjem zdravil, saj navedeno nedvomno in že izkazano pripelje do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Da se s tem ogroža, je izpovedala njena lečeča zdravnica. Takoj, ko se poriše po telesu, pride do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja. Risanje pentagramov po svojem telesu po mnenju izvedenca kaže na poslabšanje njenega zdravstvenega stanja in napoveduje resnejše vedenjske motnje, ne pa zgolj izražanje verskega prepričanja, kar poudarja pritožba. Tudi ne gre za kakršnokoli diskriminacijo na podlagi verskega prepričanja.

7. Prav tako po pravilni oceni sodišča prve stopnje, narejeni na podlagi mnenja izvedenca, navedenih vzrokov in ogrožanja trenutno ni mogoče odvrniti z drugimi milejšimi oblikami pomoči (z zdravljenjem na odprtem oddelku, ambulantno ali nadzorovano obravnavo), saj pri milejših oblikah zaradi neuvidevnosti in bolezenske nesposobnosti zadržana ne bi bila sposobna sodelovati. Lečeča zdravnica je izpovedala, da zadržana ne bi sodelovala v nadzorovani obravnavi, saj je za zdravljenje v njej potrebno induciranje zdravil oziroma t.im. depo, ona pa je vse to odklonila z izjavo, da se je rešila zdravil in se razstrupila. Na podlagi mnenja izvedenca pa je sodišče zaključilo, da v sedanjem stanju, nenadzorovana, bi zadržana zdravljenje takoj prekinila, kar je potrdilo tudi zaslišanje nasprotne udeleženke. Vse to kaže na pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

8. Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo tudi čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja (od 10.4.2019 do 24.4.2019) prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Neutemeljena je tako pritožbena trditev, da je ukrep nesorazmeren. V razlogih sodišča pa tudi ni nobenega nasprotja, kar opozarja pritožba. Pritožba na enem mestu navede, zakaj je sodišče določilo tako dolgo pridržanje na zaprtem oddelku, na drugem mestu pa, da je sodišče odredilo zgolj dva meseca. Pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenca določilo takšno trajanje zadržanja osebe, ki je primerno glede na zdravstveno stanje zadržane osebe in potrebno zdravljenje.

9. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica ne uveljavlja nobene druge kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/1999
² Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami.

Datum zadnje spremembe:

12.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 44/2019
• VSL Sklep II Cp 283/2019
• VSL Sklep I Cp 1187/2019