VSL Sodba I Cp 1331/2018

Jedro

Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom.

Opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E, ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za sklenitev dodatka k kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve, ki sta jo 25. 11. 2008 sklenili pravdni stranki, z vsebino, razvidno iz izreka sodbe (točka I izreka) ter tožni stranki naložilo v plačilo zamudne obresti od zneska 9.792,00 EUR od 5. 8. 2012 dalje do plačila (točka II izreka), kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače pa zavrnilo (točka III izreka). Toženo stranko je obvezalo tožeči stranki plačati 1.547,35 EUR stroškov postopka (točka IV izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka, uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da višje sodišče spremeni prvostopenjsko sodbo tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa naj razveljavi I., II. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe in v tem delu zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožeča stranka je prekludirana z vložitvijo dopisa z dne 20. 8. 2012 v spis, pred vložitvijo tega dopisa pa ni predložila nobenega dokaza, da naj bi bil ta dopis skupaj z dvema podpisanima izvodoma dodatka k kupoprodajni pogodbi poslan podjetju P. d. o. o. ali toženi stranki. Pravočasno je predložila le nepodpisan dodatek k kupoprodajni pogodbi. To dokazuje, da tožeča stranka dodatka k pogodbi ni nikoli podpisala in ga poslala toženki. Vse te ugovore je sodišče povsem zanemarilo. Ob celovitem gledanju bi moralo ugotoviti, da trditev tožeče stranke v drugi pripravljalni vlogi, da ni pristopila k podpisu dodatka, ni „lapsus“. Če pa že šteje to trditev za „lapsus“, pa bi moralo tožečo stranko pozvati, naj pojasni zakaj ne more izkazati, da je dodatek k pogodbi podpisala. Dejansko sprejem in podpis dodatka s strani tožeče stranke ni bilo dejstvo in je tožeča stranka pristopila k sklenitvi dodatka šele z vložitvijo predmetne tožbe. K materialno procesnemu vodstvu (MPV) sodišče ni pristopilo zaradi „lapsusa“, kot sedaj zapiše v sodbi, saj lapsusa v sklepu o MPV ni omenilo. Ugovor pobota je sodišče v obrazložitvi zavrnilo, v izreku sodbe pa o tem ni navedlo ničesar. Utemeljenost pobotnega ugovora ni v nobeni zvezi z morebitnim izpodbijanjem pogodbe z dne 25. 11. 2008, kot zmotno meni sodišče. Bistveno je, da je plačilo tožniku dokazano s predložitvijo listin. Tako je dokazano, da je toženka tožniku že plačala del tistega, kar je bilo predvideno v pogodbi oziroma dodatku k pogodbi, zato je pobotni ugovor v višini 3.796,07 EUR utemeljen. Če pa je sodišče štelo, da so glede pobotnega ugovora navedbe nejasne in dokazi nezadostni, bi vsaj zaradi načela enakega obravnavanja strank moralo tudi toženko v okviru MVP pozvati, da poda nove navedbe in dokaze. Do vrnitve plačanega je upravičena iz naslova neupravičene obogatitve tožnika. Nepravilna je tudi odločitev sodišča v točki II izreka izpodbijane sodbe, da naj bi tekle zakonske zamudne obresti od 5. 8. 2012 dalje do plačila. Stališče, da naj bi dopis tožnika z dne 4. 7. 2012, s katerim je toženko pozval na sklenitev dodatka k pogodbi, predstavljal opomin v smislu drugega odstavka 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ), je zmotno. Za kakršnokoli plačilo po dodatku k pogodbi je treba dodatek najprej skleniti. Dodatek pa vse do danes ni sklenjen, zato kakršnokoli plačilo s strani toženke tožniku ne more šteti za zapadlo. Zamudne obresti lahko tečejo šele po preteku 30 dni po sklenitvi dodatka. Zamuda s sklenitvijo dodatka ne more povzročiti tudi zamude s plačilom zneska po tem dodatku, saj tega pogodbeni stranki nista dogovorili, niti to ne dopušča drugi odstavek 299. člena OZ. Šlo je lahko le za zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, za kar pa pogodbeni stranki nista predvideli nobene sankcije in je tudi veljavna zakonodaja ne. S pozivom z dne 4. 7. 2012 je tožnik toženko opominjal le na sklenitev dodatka k pogodbi. Tudi vložitev tožbe toženke še ni spravila v zamudo glede denarne obveznosti, saj bo v zamudi šele po preteku 30 dni od sklenitev dodatka k pogodbi. Sodišče ne more samo spreminjati določb pogodbe in je z izpodbijano sodbo nezakonito poseglo v avtonomno voljo pogodbenih strank.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta 25. 11. 2008 sklenili kupoprodajno pogodbo namesto razlastitve (v nadaljevanju Pogodba), v kateri sta se med drugim dogovorili, da bo tožena stranka naročila parcelacijo za odmero dela parc. št. 490/1 k. o. X ter da se obvezujeta, da bosta po opravljeni geodetski odmeri za oddeljeni del parc. št. 490/1 k. o. X sklenili dodatek k pogodbi (6. člen Pogodbe). S Pogodbo sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka od tožeče po pogodbeno dogovorjeni ceni 120,00 EUR za m2 odkupila zemljišča, ki jih je potrebovala za gradnjo. Nesporno je, da je bila Pogodba sicer realizirana, dodatek k Pogodbi (v nadaljevanju Dodatek) pa ni bil sklenjen. Posledično tožena stranka tožniku ni plačala v Pogodbi dogovorjenega zneska za odkup naknadno odmerjenega dela zemljišča.

6. Temeljno načelo pogodbenih razmerij je dolžnost izpolnitve obveznosti (9. člen OZ) in to pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).

7. Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je tožnik dokazal, da je on dodatek podpisal, toženka pa ne. Pravilno je sodišče ravnalo, ko je kot dokaz upoštevalo tudi dopis tožnika z dne 20. 8. 2012, ki je bil priložen po prvem naroku za glavno obravnavo. Dopis je namreč tožeča stranka vložila v spis na podlagi poziva sodišča z dne 3. 1. 2018, naj poda navedbe in predlaga dokaze o tem, kako je tožnik reagiral po prejemu dopisa z dne 3. 8. 2012 oziroma ali je sledil pozivu iz tega dopisa, da naj vrne podpisana izvoda Dodatka. Enotno stališče teorije in sodne prakse je, da v primeru, ko sodišče na podlagi 285. člena ZPP (MPV) pozove stranko, naj dopolni navedbe in dokaze, ni prekludirana.

8. Dokazna ocena v izpodbijani sodbi je 8. členu ZPP skladna: sodišče je ocenilo pomen posameznih relevantnih listin v povezavi z izpovedbo tožnika in zatrjevanji obeh pravdnih strank. V nasprotju s pritožbo, ki iztrga navedbe tožeče stranke iz druge pripravljalne vloge, da ni pristopila k sklenitvi dodatka, je dokazna ocena sodišča celostna in življenjsko logična. Treba je upoštevati ne le vsak posamezen dokaz, pač pa vse dokaze skupaj in uspeh celotnega postopka. Da gre v drugi pripravljalni vlogi tožeče stranke pri navedbi, da tožnik ni pristopil k sklenitvi Dodatka, za očitno pomoto, je jasno že iz samega zapisa. Nelogično je namreč, da tožnik potem, ko je od toženke z dopisom zahteval sklenitev Dodatka, ko mu je bil ta poslan, Dodatka ne bi hotel podpisati, čeprav mu je bil v podpis poslan točno tak, kot je zahteval, nato pa bi vložil tožbo, s katero zahteva sklenitev takega Dodatka, ki ga pred tem naj ne bi hotel podpisati. Da gre za očitno zmoten zapis, povsem nedvoumno izhaja tudi iz nadaljnjih ravnanj pravdnih strank. Tožnik si že več let prizadeva za sklenitev Dodatka, toženka pa niti ne zatrjuje, da bi tožnika samoiniciativno pozivala naj pristopi k sklenitvi Dodatka. Če bi želela Dodatek skleniti, bi to morala storiti najkasneje takrat, ko je prejela tožbo, in sicer s pripoznanjem tožbenega zahtevka za sklenitev Dodatka. Tako je očitno, da se dogovorjeni obveznosti sklenitve Dodatka upira tožena stranka in ne tožnik. Na pravilnost dokazne ocene ne more vplivati dejstvo, da sodišče v pozivnem sklepu ni omenilo, da šteje nek zapis tožeče stranke v vlogi za lapsus. V pozivnem sklepu se namreč sodišče ne izreka o pravilnosti navedb strank. ZPP uzakonja prosto oceno dokazov. Stranke torej lahko zatrjevana dejstva dokazujejo s katerimikoli dokazi in je neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi lahko tožeča stranka to, ali je bil dopis dejansko poslan podjetju P. d. o. o. ali toženi stranki, dokazovala le s potrdilom o oddaji priporočene poštne pošiljke ali s podpisano povratnico, ali pa s fotokopijo podpisanega dodatka.

9. Res je sicer, da je tožena stranka v zamudi z izpolnitvijo nedenarne obveznosti - s sklenitvijo Dodatka. Vendar pa je pogodbeni namen sklenitve Dodatka odplačni prenos lastninske pravice tožnika na toženo stranko. To pa pomeni, da je z zamudo z izpolnitvijo nedenarne obveznosti, tožena stranka prišla tudi v zamudo s plačilom. Rok za izpolnitev obveznosti skleniti Dodatek v Pogodbi ni bil točno določen, in ker tudi iz namena posla, narave obveznosti in drugih okoliščin ne izhaja, da bi bil potem, ko je bila narejena parcelacija, potreben še dodaten rok za sklenitev Dodatka, je lahko skladno z 289. členom OZ tožnik sklenitev Dodatka zahteval takoj. Tožnik je dokazal, da je sklenitev Dodatka pisno zahteval z dopisom z dne 4. 7. 2012, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo kot izvensodni opomin po drugem odstavku 299. člena OZ. Zaključka sodišča, da je opomin prejela 6. 7. 2012, tožena stranka ne izpodbija. Ker sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka po parcelaciji 41 m2 kupnino za ta del zemljišča, ki znaša 9.792,00 EUR, plačala v roku 30 dni od sklenitve Dodatka, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka pogodbeno dogovorjene zakonske zamudne obresti od tega zneska plačati od 5. 8. 2012 dalje do plačila. Stališče pritožbe, da je do zakonskih zamudnih obresti tožnik lahko upravičen šele od sklenitve Dodatka dalje, je materialnopravno zmotno. Ker je tožena stranka v zamudi z obveznostjo skleniti Dodatek, je posledično tudi v zamudi s plačilom zneska, ki bi ga morala plačati 30 dni po sklenitvi Dodatka. Obveznost plačila in rok za plačilo sta stranki dogovorili v pogodbi - Dodatku. Njunih dogovorov sodišče ni spreminjalo, pač pa je odločilo skladno s pogodbeno voljo strank.

10. Sodišče prve stopnje v izreku ni odločilo o pobotnem ugovoru, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da ga je obravnavalo in ga kot neutemeljenega zavrnilo. Tudi o ugovoru pobota mora biti odločeno v izreku sodbe, saj je ugovor pobota obrambni zahtevek tožene stranke. Če pa sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga izdajo dopolnilne sodbe (prvi odstavek 325. člena ZPP). Stranki izdaje dopolnilne sodbe v prekluzivnem 15 dnevnem roku nista predlagali. Ker je rok za izdajo dopolnilne sodbe potekel, odločitve o pobotnem ugovoru ni, zato je tudi izpodbijati ni mogoče in se šteje, da je bil pobotni ugovor umaknjen.¹ Višje sodišče pripominja, da opozorila v pritožbi, da je odločitev o pobotnem ugovoru izpadla iz izreka sodbe, od 14. 9. 2017 dalje, ko se je začel uporabljati ZPP-E², ki je rok za pritožbo zoper sodbo podaljšal na 30 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP), ni več mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ker se ta lahko poda le v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe. Višje sodišče zato na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zavrnitev ugovora pobota, zaradi nerelevantnosti ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Gl. sodbi VS RS II Ips 213/2012, II Ips 177/2015.
² Uradni list RS št. 10/17.

Datum zadnje spremembe:

05.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 1567/2019
• Sodba III Ips 31/2010
• VDSS sklep Psp 96/2016