VSL Sodba I Cp 1974/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova tuje pomoči in nege zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tuje pomoči ni potreboval. Tudi po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni utrpel takšnih poškodb, da zaradi njih ne bi mogel skrbeti za svoje osnovne potrebe.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se znesek 2.026,90 EUR nadomesti z zneskom 526,90 EUR, v II. točki izreka pa tako, da se znesek 199,81 EUR nadomesti z zneskom 26,14 EUR.

II. Sicer se pritožba tožene stranke in pritožba tožeče stranke v celoti zavrneta in se sodba v izpodbijanem in v nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožeča stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 123,75 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku toka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v 30 dneh plačati 2.026,90 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 3. 2017 do plačila, v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede stroškov je odločilo, da mora tožena stranka stroške pravdnega postopka namesto tožeči stranki povrniti v korist proračuna.

2. Zoper navedeno sodbi sta se pravočasno pritožili obe stranki.

3. Tožeča stranka (tožnik) uvodoma opozarja, da izvedenec ni podal odgovora na vsa postavljena vprašanja. Glede prisojenega zneska 26,90 EUR v sodbi ni obrazloženo, zakaj ostali potni stroški nimajo nobene zveze s poškodbo. Na glavni obravnavi dne 5. 4. 2018 je tožnik izpovedal, da je zdravniku na dan škodnega dogodka povedal, da ga boli kolk, zaradi česar ga je poslal na slikanje, in da mora od škodnega dogodka naprej uporabljati palico. Sodišče je nadaljnje težave tožnika, bolečine v kolku, kolenu in hrbtenici pripisalo starosti, pri čemer ni upoštevalo, da je bil tožnik že ob škodnem dogodku star več kot 70 let in da pred škodnim dogodkom nikoli ni šel k zdravniku zaradi bolečin v desnem kolku in hrbtenici in ni nikoli uporabljal palice. Vprašanja, ali je verjetno, da bi tožnik sedanje težave trpel tudi, če poškodbe sploh ne bi bilo, sodišče ni rešilo, zato je zmotno uporabilo materialno pravo in je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožnik se nadalje ne strinja z odločitvijo sodišča glede zavrnitve zahtevka za pomoč v višini 2.400,00 EUR. B. K. je na glavni obravnavi res povedal, da je tožnik po škodnem dogodku drva pripravljal in jih nosil pod streho, pri tem mu je res pomagal vsako leto, vendar je pred škodnim dogodkom B. K. drva sekal, nosil pa jih je pod streho sam tožnik. Sodišče ni upoštevalo izjave B. K., da je v tem obdobju tožniku pomagal tudi kuhati. Glede J. R. je sodišče dvomilo v pomoč le zaradi tega, ker se priča ni odzvala na poziv sodišča in svojega izostanka ni opravičila. Tožnik se nadalje ne strinja glede prisojenega zneska 2.000,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti v času zdravljenja, ker je prenizek. Sodišče svoje odločitve ni v ničemer oprlo na izpoved tožnika na glavni obravnavi. Tožnik najbolje ve, kakšno je bilo njegovo stanje pred škodnim dogodkom in kakšne bolečine trpi danes. Tudi znesek, prisojen za strah v višini 1.500,00 EUR, je prenizek. Tožnik je bil v strahu za izid zdravljenja tudi potem, ko se je umiril, saj ni vedel, ali bodo bolečine sploh kdaj prenehale, ali bo vseskozi šepal. Pri tožniku je bil strah še toliko bolj intenziven, saj je starejši človek, ki živi sam.

4. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) se pritožuje glede dodatno prisojene odškodnine za nematerialno škodo v znesku 2.000 EUR. Trdi, da je sodišče napačno uporabilo določbo 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče je ocenilo, da je primerna odškodnina iz naslova pretrpljenih in bodočih fizičnih bolečin in nelagodnosti zdravljenja 2.000 EUR, primerna odškodnina za strah pa kar 1.500 EUR, torej skupaj 3.500 EUR. Tožnik je v prometni nesreči utrpel udarnino prsnega koša. Na pregled v bolnišnico je prišel zaradi udarca v levo stran prsnega koša, saj je rahlo padel kot voznik mopeda. Navajal je le blage bolečine v levi strani prsnega koša, drugih težav ni navajal, z glavo ni udaril, v nezavesti ni bil. Ob pregledu so bile ugotovljene le blage bolečine, ki poškodovanca motijo, ni pa potrebe po rednem jemanju analgetika. Toženka verjame, da se je tožnik ob nesreči močno prestrašil, vendar je ta primarni strah trajal le od nekaj sekund do največ par minut. Sekundarni strah za izid zdravljenja tudi ni bil intenziven, saj se je že ob pregledu v bolnišnici pokazalo, da ni utrpel nobene hujše poškodbe. Toženka je prepričana, da je prisojena odškodnina pretirana in odstopa od ustaljene sodne prakse v korist tožnika, kar utemeljuje z nekaj primeri iz novejše sodne prakse¹. Posebej opozarja na prisojeno odškodnino za strah, ki je bil v teh primerih prisojen v višini od 300 do 500 EUR. V vseh primerih so tožniki vložili predloge za dopustitev revizije, ki pa so bili zavrnjeni, ker ni bil izkazan odstop od sodne prakse. Toženka je že pred pravdo tožniku izplačala odškodnino 1.100 EUR za prestane in bodoče telesne bolečine in nelagodnosti med zdravljenjem ter 400 EUR odškodnine za strah, kar je primerna satisfakcija za nematerialno škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi prometne nesreče. Toženka še opozarja, da sodišče prve stopnje v sklepu o stroških ni priznalo njenih stroškov, čeprav jih je priglasila oziroma se o njih sploh ni izreklo.

5. V odgovoru na pritožbo toženke tožnik vztraja pri tem, da je odškodnina prenizka, toženka pa na pritožbo tožnika ni odgovorila.

6. Pritožba toženke je delno utemeljena, pritožba tožnika pa ni utemeljena.

7. Po določbi prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pripada oškodovancu za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo², pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi, če premoženjske škode ni. Pri odločanju o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo sodišče upošteva pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ)³.

Glede odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem

8. Tožnik je iz tega naslova zahteval 7.000 EUR, sodišče pa mu je prisodilo 2.000 EUR. Tožnik je dne 8. 6. 2016 kot voznik skuterja, ki ga je zadel osebni avto, utrpel udarnino prsnega koša, ki po Fischerju spada med zelo lahke primere. Po ugotovitvah izvedenca je udarec v prsni koš lahko povzročil kratkotrajno, od nekaj sekund do največ do nekaj minut trajajočo hudo fizično bolečino. Srednje bolečine je trpel približno tri ure, kasneje pa so prešle v lahke fizične bolečine. Med zdravljenjem je trpel občasne telesne bolečine v udarjenem predelu prsnega koša, ki so vsakič trajale od nekaj sekund do nekaj minut, bile pa so pretežno lahke intenzivnosti in le izjemoma srednje intenzivnosti. Pojavljale so se dva tedna, nato pa postopoma izzvenele. Po 12. 7. 2016 bolečine v prsnem košu niso bile več zabeležene. Nevšečnosti pri zdravljenju so več obiskov pri zdravniku, težje se je oblačil, slačil, obuval in sezuval, nabavljal in pripravljal hrano, oviran je bil pri osebni higieni.

9. Tožnik se zaman zavzema za zvišanje odškodnine, toženka pa utemeljeno opozarja, da je odškodnina odmerjena previsoko glede na obstoječo sodno prakso⁴. Tožnik namreč neutemeljeno vztraja, da se morajo v okviru odškodnine za telesne bolečine upoštevati tudi težave s kolkom in hojo. Izvedenec medicinske stroke je večkrat kategorično zavrnil možnost, da bi bile zatrjevane težave (bolečine v kolkih, kolenih in hrbtenici) povezane s škodnim dogodkom (list. št. 33, 34, 50)⁵. Ni res, da izvedenec ni podal popolnega izvedenskega mnenja, saj je v dopolnitvi mnenja odgovoril na vse tožnikove pripombe, slednji se z ugotovitvami izvedenca le ne strinja. Tudi pritožbena trditev, da je tožnik že ob prvem pregledu povedal, da ga boli kolk, zaradi česar je bil poslan na slikanje, ne drži. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je šlo za rentgenski pregled srca in pljuč ter levega hemitoraksa, in ne slikanje kolka, kar je logično, saj je tožnik navajal le bolečine v levi strani prsnega koša. Glede na ugotovitve o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin ter nevšečnostih pri zdravljenju je primerna odškodnina za telesne bolečine 1.500 EUR, kar upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, predstavlja 1,39 takratne povprečne mesečne neto plače (PMNP). Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih⁶ pokaže, da bo s tem načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pri odmeri odškodnine za telesne bolečine ustrezno upoštevano.

Glede strahu

10. Toženka utemeljeno opozarja, da je glede na primerljivo sodno prakso v sodbi odškodnina za strah previsoko odmerjena. Po ugotovitvah izvedenca je primarni strah trajal od nekaj sekund do največ nekaj minut, sekundarni pa največ 1 mesec. Izvedenec je sicer dopustil možnost, da je bilo tožnika zaradi težav, ki jih je navajal kasneje (bolečine v kolenu, kolkih in hrbtenici), strah dalj časa, vendar ta strah ni povezan s posledicami škodnega dogodka. Glede na ugotovljeno je po presoji pritožbenega sodišča primerna odškodnina za strah 500 EUR, zahtevana odškodnina v višini 2.500 EUR pa močno pretirana.

Glede premoženjske škode

11. Ni res, da sodba nima razlogov, zakaj je iz naslova prevoznih stroškov priznanih samo 26,90 EUR. Razlogi so navedeni v 7. točki obrazložitve, kjer je sodišče jasno zapisalo, da so tožniku priznani potni stroški le v zvezi z zdravljenjem udarnine prsnega koša za preglede v Splošni ambulanti z dne 14. 6. 2016, 28. 6. 2016 in 12. 7. 2016 ter pregled v SB ... dne 8. 6. 2016.

Glede tuje nege in pomoči

12. Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova zavrnilo (tudi⁷) zato, ker je ugotovilo, da tuje pomoči ni potreboval. Tudi po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni utrpel takšnih poškodb, da zaradi njih ne bi mogel skrbeti za svoje osnovne potrebe. Že prvi teden po poškodbi je trpel le lahke bolečine, na pregledu 14. 6. 2016 (šest dni po nesreči) je bila ugotovljena le rahla občutljivost predela okrog 6. rebra. Pomoč, ki naj bi mu jo nudila B. K. in J. R., zato ne more biti v vzročni zvezi z udarnino prsnega koša, ki po ugotovitvah izvedenca tudi ni pustila nobene anatomske, funkcionalne ali vidne trajne posledice. Ni res, da je sodišče prve stopnje dvomilo v pomoč J. R. le zato, ker se priča ni odzvala na zaslišanje in izostanka ni opravičila⁸. Iz razlogov sodbe izhaja, da sodišče prve stopnje ni verjelo tožniku, da bi kdaj prišla pomagat, ker je tudi priča B. K. nikoli ni videla. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožnik ni niti pojasnil, kakšno pomoč naj bi mu ta priča nudila (čeprav je toženka ves čas trdila, da pomoči glede na poškodbo ni potreboval), ampak je o tem le izpovedal, kar brez predhodne trditvene podlage ni upoštevno. Po neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožnik nenazadnje kmalu po obravnavani nezgodi spet začel voziti motor, zato izkustveno ni verjetno, da bi tožnik potreboval pomoč pri kuhanju, telesni negi in pospravljanju. Morebitna potreba po tuji pomoči zaradi ostalih težav, ki naj bi jih trpel zaradi bolečin v kolenih, kolkih in hrbtenici (ki niso posledica škodnega dogodka), zahtevka iz tega naslova ne more utemeljiti.

13. Upoštevajoč vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na višino prisojene odškodnine (prvi odstavek I. točke izreka), spremenilo tako, da je prisojeni znesek odškodnine znižalo za 1.500 EUR, to je na znesek 526,90 EUR, v stroškovnem delu (II. točka izreka) pa tako, da je znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženka dolžna namesto tožniku povrniti v korist proračuna RS (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči) znižalo na 26,14 EUR. Izhajalo je iz neizpodbijane odmere stroškov tožnika, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje (1.202,93 EUR; list. št. 71). Po odločitvi pritožbenega sodišča je uspeh tožnika 4,32%, uspeh toženke pa 95,68 %. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje njenih stroškov ni ne odmerilo ne upoštevalo, zato jih mora mora pritožbeno sodišče, in sicer gre toženki 27 EUR stroškov za kilometrino za pristop njene pooblaščenke na dva naroka (150 km⁹ x 0,18 EUR). upoštevajoč doseženi uspeh mora po medsebojnem pobotanju toženka povrniti 26,14 EUR stroškov v korist proračuna RS.

14. V ostalem delu je pritožbeno sodišče pritožbo toženke ter pritožbo tožnika v celoti zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

15. Ker je toženka s pritožbo delno uspelo, ji mora tožnik povrniti ustrezen del stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Toženka je uspela s 75% pritožbe, zato ji mora tožnik povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov, kar znaša 123,75 EUR (75% takse v višini 165 EUR).

16. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006.

-------------------------------
¹ VS002661, VS002435 in VS002408.
² S tem je uzakonjeno načelo individualizacije višine odškodnine, ki po ustaljeni sodni praksi od sodišča terja, da mora upoštevati stopnjo in trajanje bolečin ob izhodišču, da je vsak posameznik neponovljiva celota telesne in duševne biti, ter da zaradi tega specifično dojema telesno in duševno integriteto ter posege vanjo.
³ Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod.
⁴ Na primer II DoR 354/2016, kjer je tožnik, ki je utrpel udarnino prsnega koša in še neznatno napočenost rebra, ob bistveno daljšem bolečinskem obdobju in bolj intenzivnih telesnih bolečinah ter primerljivih nevšečnostih med zdravljenjem za telesne bolečine dobil 1.500 EUR.
⁵ Tožnik je še 12. 7. 2016 navajal le bolečino po prsnem košu levo, šele 2 meseca po nesreči je osebnemu zdravniku povedal, da ga boli desni kolk. Ob RTG pregledu dne 27. 9. 2016 niso našli posttravmatskih sprememb na skeletu, desni kolčni sklep je bil normalne strukture.
⁶ Na primer II Ips 784/2008, kjer je oškodovanka utrpela poleg udarnine v predel desne lopatice še raztegnitev vratnega mišičja, bila operirana, prestala številne specialistične in kontrolne preglede, pa prejela za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem 1.350,00 EUR (1,47 PMNP). V zadevi II Ips 712/2006 je oškodovanka poleg udarnine prsnega koša utrpela še udarnino desne rame, levega kolena in odrgnino leve podlahti in za nekoliko daljše bolečinsko obdobje prejela odškodnino za telesne bolečine v višini 2 PNMP.
⁷ Sodišče prve stopnje je „prvenstveno“zavrnilo zato, ker tožnik B. K. (ki naj bi tožniku nudil pomoč) ni ničesar plačal; ker mu ni niti obljubil, da mu bo plačal; ker je priča povedala, da je pomagala zaradi dobre volje in ker je že na splošno prejšnja leta pomagala.
⁸ Priča res ni bila zaslišana, vendar tožnik procesne kršitve ne uveljavlja, niti je ni grajal v smislu 286.b člena ZPP.
⁹ Relacija N. - K.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 2887/2017
• VSL Sodba II Cp 2255/2018
• VSL Sodba II Cp 2179/2019