VSL Sklep II Cp 334/2019

Jedro

Z prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.

Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikovo revizijo z dne 30. 10. 2018 zavrglo.

2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da sodišče ne bi smelo uporabiti določbe tretjega odstavka 125. člena Zakona o pravdnem postopku – E (ZPP-E). Pred novelo ZPP-E je bilo v 367. členu določeno, da je revizijo mogoče vložiti zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa o dopustitvi revizije. Revizija je vselej dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Tožnik je začel postopek z vložitvijo tožbe dne 21. 6. 2016, torej se je postopek začel pred uveljavitvijo ZPP-E, zato bi moralo sodišče uporabiti določbo prvega odstavka 125. člena novele ZPP-E, ki določa uporabo do tedaj veljavnega zakona, kar pomeni, da je v konkretnem primeru potrebno upoštevati določbo 367. člena ZPP, ki je veljala do uveljavitve novele dne 14. 9. 2017. Sodba sodišča je bila sprejeta in izdana 4. 9. 2017, ko je bila glavna obravnava zaključena. Izdaja izreka sodbe je bila zaradi morebitnega ugovora proti prepisu zvočnega posnetka res pridržana, sodba pa nato napisana 7. 11. 2017. Do odločitve sodišča prve stopnje je torej prišlo pred uveljavitvijo novele ZPP-E, pridržanje izreka sodbe in pisni odpravek sodbe pa ne moreta vplivati na uporabo predpisov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na naroku dne 4. 9. 2017 končalo glavno obravnavo, izdajo odločbe pa pridržalo do poteka ugovornega roka zoper prepis zvočnega posnetka (četrti odstavek 125.a člena v zvezi z drugim odstavkom 291. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pravdni stranki ugovora nista podali, zato je sodišče prve stopnje dne 7. 11. 2017 izdalo sodbo, zoper katero je tožnik vložil pritožbo. Sodišče druge stopnje je dne 5. 9. 2018 pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo. Dne 30. 10. 2018 je tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 125. člena ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017).¹ Določba je jasna – postopek se nadaljuje po določbah tega zakona (ZPP-E), če je odločba izdana (in ne morda, če je glavna obravnava končana) po začetku uporabe tega zakona, torej po 14. 9. 2017.

6. V konkretnem primeru je bila odločba izdana dne 7. 11. 2017, torej po začetku uporabe ZPP-E. Da pojma izdaje in končanja glavne obravnave ni enačiti, izhaja tudi iz določbe drugega odstavka 324. člena ZPP, iz katere izhaja, da je potrebno v primeru izdaje tako imenovane pridržane sodbe, v uvodu sodbe navesti dan, ko je bila končana glavna obravnava in dan, ko je bila sodba izdana. Z navedeno prehodno določbo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E), je zakonodajalec jasno določil, da je za presojo o tem, katere določbe se uporabijo pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem v primeru, da se je postopek začel pred začetkom uporabe noveliranega zakona (ZPP-E), odločilen trenutek izdaje sodbe.

7. Glede vprašanja dovoljenosti revizije je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila ZPP veljavna po uveljavitvi novele ZPP-E. Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Revizija se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Reviziji morata biti priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (prvi in drugi odstavek 373. člena ZPP). Tožnik reviziji ni priložil niti predloga za dopustitev revizije niti sklepa o dopustitvi revizije, ni torej izkazal, da bi bila revizija dopuščena. Sodišče prve stopnje jo je zato kot nedovoljeno pravilno in zakonito zavrglo (prvi odstavek 374. člena ZPP).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, se pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katerim se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona.

Datum zadnje spremembe:

04.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII Ips 34/2018
• VSRS Sklep VIII Ips 181/2018
• VSRS Sklep VIII Ips 182/2018