VSL Sodba II Kp 47818/2016

Jedro

Abstraktni in konkretni del obtožnice sicer predstavljata celoto, a je sodišče vezano na dejstveni, torej konkretni opis zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov.

Pri pravno relevantnih dejstvih sme sodišče izpustiti iz opisa dejanskega stanja posamezne oblike izvršitvenega dejanja, če so od večih alternativnih oblik dokazane samo nekatere. Ni pa dopustno konkretnega opisa dopolniti z izvršitveno obliko, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dokazana, pa je prej konkretni del obtožnega akta ni vseboval.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se

obtoženega A. A., rojenega ...,

iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je neupravičeno zaradi prodaje ali dajanja v promet hranil rastline, ki so razvrščene kot prepovedane droge,

s tem, da je 17. 11. 2016 v R., v stanovanjski hiši na naslovu ..., v sobi v prvem nadstropju in v sobi v pritličju, v devetih steklenih kozarcih, kartonski škatli in manjši šatulji hranil skupaj 370,4 gramov konoplje z namenom nadaljnje prodaje, glede na veliko količino in način hranjenja, pri čemer je konoplja na osnovi prvega odstavka 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur. l. RS, št. 108/99 s sprem.) in Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 45/14 s sprem.) razvrščena v II. skupino kot prepovedana droga,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

III. Na podlagi določbe prvega odstavka 498. člena ZKP se obtožencu odvzame 350,13 gramov dne 17. 11. 2016 zasežene konoplje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo obtoženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v okviru katere mu je določilo zaporno kazen enega leta in enoletno preizkusno dobo. Sodišče je obtožencu odvzelo dne 17. 11. 2016 zaseženo konopljo in odločilo, da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka in sodno takso.

2. Zoper sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenski sankciji. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Podrejeno se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe glede kazenske sankcije, tako da se obtožencu namesto določene kazni enega leta zapora, določi šestmesečna zaporna kazen.

3. Sodišče druge stopnje je ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika sodbo spremenilo po uradni dolžnosti.

4. Preizkus sodbe po prvem odstavku 383. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je pokazal, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je prekoračilo obtožbo.

5. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče vezano na dejanje, kot je opisano v obtožbi (objektivna identiteta) in ne na dogodek, ki se v resnici zgodil oziroma, kot ga je ugotovilo sodišče (prvi odstavek 354. člena ZKP)¹. Pri presoji objektivne identitete med obtožbo in sodbo je odločilno, da opis dejstev in okoliščin, s katerimi je opredeljeno kaznivo dejanje, ostane v mejah dejstvene podlage obtožnega akta. Ta obtožencu omogoča seznanitev z dejanjem, iz katerega izhajajo znaki kaznivega dejanja, in pripravo obrambe².

6. Po prevladajočem stališču procesne teorije sme sodišče spremeniti opis kaznivega dejanja iz obtožbe v bistvenih delih le, če je to v obtožencu v korist. Pri tem opisa dejanja ne sme spremeniti tako, da bi to predstavljalo drugo ali drugačno kaznivo dejanje. Dopustne so spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obtoženca, kot so na primer redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave opisa dejanja, pa tudi spremembe, ki pomenijo samo natančnejšo ali jasnejšo konkretizacijo opisa obdolženčevega dejanja ali izpustitev odvečnih podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja.³

7. V predmetni zadevi iz abstraktnega opisa dejanja v obtožnici izhajata dva alternativna očitka zoper obtoženca, po dveh izvršitvenih ravnanjih, in sicer hramba prepovedane droge zaradi prodaje ali zaradi dajanja v promet. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo očitek neupravičene hrambe konoplje zaradi prodaje. Opis dejanja v konkretnem delu obtožnice, v katerem je tožilstvo obtožencu očitalo, da je konopljo hranil zaradi prodaje (ne pa zaradi dajanja v promet) je spremenilo tako, da je besedilo „zaradi nadaljnje prodaje“ nadomestilo z navedbo „zaradi nadaljnjega dajanja v promet“.

8. Drži, da abstraktni in konkretni del obtožnice predstavljata celoto, kot pojasnjuje prvostopenjsko sodišče v točki 8 obrazložitve izpodbijane sodbe. Vendar je bistveno, da je sodišče vezano na dejstveni, torej konkretni opis zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov. Povedano drugače, obtožnica bi bila sestavljena v skladu z zakonom (269. člen ZKP) tudi v kolikor bi abstraktni del v opisu kaznivega dejanja izostal. V predmetni zadevi konkretni del tenorja obtožnice ni vseboval očitka hrambe konoplje zaradi dajanja v promet (ta očitek je izhajal samo iz njenega abstraktnega dela), kar ob upoštevanju, da obtožencu hramba konoplje z namenom prodaje ni bila dokazana (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 10 obrazložitve), pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje obtoženca oprostiti kaznivega dejanja, kot ga je v obtožnici opisalo tožilstvo. Tožilstvo namreč obtožnice do konca postopka na prvi stopnji ni modificiralo. Glede na to, da so posegi sodišča v opis kaznivega dejanja dopustni, v kolikor so obtožencu v korist, je jasno, da je obravnavani poseg sodišča prve stopnje v opis dejanja obtoženca spravil v izrazito slabši položaj, saj je bil po njem spoznan za krivega. Sodišče je tako prevzelo vlogo organa pregona, kar ni dopustno.

9. Pri pravno relevantnih dejstvih sme sodišče izpustiti iz opisa dejanskega stanja posamezne oblike izvršitvenega dejanja, če so od večih alternativnih oblik dokazane samo nekatere⁴. Ni pa dopustno konkretnega opisa dopolniti z izvršitveno obliko, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dokazana, pa je prej konkretni del obtožnega akta ni vseboval, kot je to storilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi. Pri tem ni bistveno, da je bila izvršitvena oblika hrambe zaradi dajanja v promet navedena v abstraktnem delu, saj sodišče nanj ni vezano.

10. Pritožbeno sodišče pripominja, da takšna dopolnitev konkretnega dela opisa kaznivega dejanja ni ustrezna niti z vidika obtoženčeve pravice do obrambe. Izvršitvena oblika hrambe prepovedane droge zaradi dajanja v promet namreč zajema hrambo droge z namenom razdelitve drugim osebam (uživalcem) na način, da ne gre za prodajo, ampak za prepustitev v uporabo na zabavah ali druženjih. Z drugimi besedami, gre za razpolaganje z drogo z namenom razširjanja drugim osebam zaradi uživanja⁵, kar je očitek, do katerega se obtoženec pred prvostopenjskim sodiščem ni imel možnosti opredeliti. Poleg tega obsega več možnih načinov storitve kot sama prodaja prepovedane droge, kar je zaradi širšega polja kaznivosti, z vidika obtoženca, strožje.

11. Ker je sodišče spremenilo konkretni opis kaznivega dejanja v obtoženčevo škodo in s tem prekoračilo obtožbo, kaznivo dejanje, opisano v obtožbi pa ni dokazano, je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP v zvezi z 9. točko prvega odstavka 371. člena ZKP sodbo spremenilo, tako da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe. Zaradi takšne odločitve pritožbe obtoženčevega zagovornika ni presojalo.

12. Ker je pritožbeno sodišče izreklo oprostilno sodbo, je na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP in potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

13. Čeprav je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženca oprostilo obtožbe, je na podlagi 498. člena ZKP odločilo, da se obtožencu zasežena droga konoplja odvzame (ponovno tehtanje je pokazalo, da gre za 350,13 gramov droge konoplje). Zasežena mamila je treba odvzeti, saj obstaja nevarnost, da bi bila uporabljena za kaznivo dejanje.

-------------------------------
¹ Tako mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 731.
² Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 158/2010 z dne 14. 10. 2010.
³ Tako mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 732.
⁴ Prav tam.
⁵ Poročevalec Državnega zbora za leto 2011 z dne 3. 6. 2011.

Datum zadnje spremembe:

31.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sodba in sklep II Kp 51984/2013
• VSC sodba I Kp 293/2009
• Sodba I Ips 384/2006