VSL Sklep II Cp 23/2019

Jedro

Pri odločanju o utemeljenosti varstva, kot ga uveljavlja tožnik, je treba upoštevati javni interes, o tem pa se odloča v upravnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka in prvotožena stranka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik od toženk zahteva, da skupaj z izvedencem gradbene stroke izdelata dokumentacijo za izgradnjo novega priključka na regionalno cesto R2-X k stanovanjski hiši na naslovu V. 8, B., ker v nasprotnem morata plačati tožniku odškodnino v višini 300,00 EUR, toženki pa sta po izdelani dokumentaciji dolžni zgraditi nov cestni priključek na regionalno cesto R2-X. Tožnik zahteva od toženk, da izdelata gradbeno dokumentacijo in zgradita nov cestni priključek, ker ima tožnik skladno s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste, pravico, da se mu uredi varen dostop od njegove hiše do regionalne ceste. Dosedanjega dostopa tožnik ne more več uporabljati, ker je prvotoženka izdala A. Z. gradbeno dovoljenje, ki je na tej poti zgradil stanovanjski objekt.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker gre za spor, ki ne spada v sodno pristojnost. Tožniku je naložilo, da povrne toženkama njune pravdne stroške.

3. Tožnik izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da so tožniku ves čas zagotavljali, da bo dobil od svoje stanovanjske hiše priključek na regionalno cesto. Tožnik lahko zapelje proti V., ne more pa zapeljati proti L. Te pravice tožnik ne more uveljaviti v upravnem postopku, v katerem bi lahko zahteval ureditev priključka, kot ga je imela pred izdajo gradbenega dovoljenja in gradnjo objekta na njegovi služnostni poti. Z odločitvijo je bila tožniku kršena pravica do sodnega varstva in pravica do lastnine, ker je tožnik zaradi spremembe cestnega priključka omejen pri izvrševanju lastninske pravice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost (18. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Če ni podana sodna pristojnost in je za odločanje pristojen upravni organ, se sodišče izreče za nepristojno in tožbo zavrže.

6. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik opira svoj zahtevek na upravne predpise o javnih cestah, saj zahteva izgradnjo priključka na javno cesto od države in od občine, ki sta pristojni za javne naloge povezane z gradnjo in upravljanjem javnih cest, kot do določa Zakon o cestah. Skladno s tem je presoja, ali je dovoljeno zgraditi (individualni) priključek na regionalno cesto, upravna pristojnost direkcije – organa v sestavi ministrstva. Tudi iz tožnikove trditvene podlage izhaja, da gre za poseg v javno sfero in ne za poseg v katero od civilnopravno zavarovanih pravic tožnika. Tožnik ne zahteva sodnega varstva zaradi posega v zasebno premoženje, uveljavlja upravnopravno varstvo, zato pravno zaščito, kot jo uveljavlja, ne spada v sodno pristojnost. Pri odločanju o utemeljenosti varstva, kot ga uveljavlja tožnik, je treba upoštevati javni interes, o tem pa se odloča v upravnem postopku. Javne ceste so javno dobro, ki so namenjene splošni rabi in spadajo v upravno premoženje, zato so podvržene javnopravnemu režimu.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev pravdnega postopka, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

8. Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa glede na vsebinske razloge ni bil potreben, zato tožnik in prvotoženka krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (pri odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 598/2009
• Sklep II Ips 516/2000
• Sklep II Ips 429/2007