VSL Sklep Cst 122/2019

Jedro

Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo.

Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila laično pritožbo in pritožbo po odvetniku. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Upnik je na pritožbo dolžnice in njenega pooblaščenca odgovoril in nasprotoval vsem pritožbenim navedbam ter predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4. V zvezi s pritožbama je podal izjavo tudi upravitelj, ki je navedel, da upnik ni pravilno postavil zahtevka v izpodbojni tožbi, ki jo je vložil, zaradi česar bo izpodbojna tožba zavržena.

5. Pritožba dolžnice ni utemeljena.

6. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da bo na navedbe dolžnice v laično vloženi pritožbi odgovorilo skupaj s pritožbo, ki jo je vložil njen pooblaščenec, saj sta obe pritožbi vsebinsko enaki in sklepu sodišča prve stopnje v bistvenem očitata enake nepravilnosti.

Bistvene kršitve določb postopka

7. Dolžnica upniku odreka materialnopravni interes za vložitev ugovora in navaja, da nima nobenega premoženja, saj je s svojim solastninskim deležem na nepremičninah k.o. ... razpolagala 21.10.2016 tako, da je sklenila pogodbo o preužitku s sinom, posledično pa upnik zaradi ustavitve postopka odpusta obveznosti ne bo v ugodnejšem položaju kot v primeru, da bi sodišče izdalo sklep o odpustu obveznosti.

8. 403. člen ZFPPIPP določa, da lahko vsak upnik (ali upravitelj) vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti. To pomeni, da je upnik legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti s prijavo terjatve. Upniku pravnega interesa za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti ni potrebno dokazovati; čim mu je priznan status upnika, se njegov interes za ugovor predpostavlja. Ni dvoma, da ima upnik v tem postopku osebnega stečaja priznan status upnika, s tem pa je podana tudi njegova procesna legitimacija za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti (1. odstavek 403. člena ZFPPIPP).

Zmotna ugotovitev dejanskega stanja

9. Pritožnica navaja, da je zatrjevala in dokazovala, da ima hude zdravstvene težave, sodišču prve stopnje pa očita, da ni strokovno usposobljeno z postavljanje zdravstvenih diagnoz.

10. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Tožnica je zgolj zatrjevala, ne pa tudi dokazala hude zdravstvene težave, saj za svoje navedbe ni (pravočasno) predložila nobenih dokazov. Dolžnica namreč o zatrjevanem zdravstvenem stanju, ki ga je navajala v vlogi 3.9.2018, medicinske dokumentacije ni predložila vse do naroka 14.11.2018, ko je listine predložila v enem izvodu. Čeprav je upnik ugovarjal, da so dokazi predloženi prepozno, je sodišče prve stopnje njeno zdravstveno dokumentacijo sprejelo in dolžnici naložilo, da en izvod vroči upniku v 3 dneh. Dolžnica tega ni storila.

11. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega znanja dolžnici samo postavilo zdravstveno diagnozo. Kaj takega iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Sodišče prve stopnje je v okviru dokazne ocene njenega pričevanja zgolj opozorilo, da je vedela povedati natančne podatke o finančnem stanju družbe I. d.o.o. (sedaj v stečaju, sicer v lasti njenega moža, in v kateri je bila dolžnica prokuristka), finančne obveznosti te družbe ter višino in način pridobivanja kreditov ter kasneje tudi zavrnitve kreditov. Za vprašanje ocene verodostojnosti pričevanja se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem ali so bile dolžničine navedbe resnične oziroma skladne z dejanskim stanje, kot to zmotno meni pritožnica, saj natančni finančni podatki družbe I. d.o.o. za vprašanje utemeljenosti ugovora proti odpustu obveznosti niso bili odločilnega pomena.

12. Višje sodišče še opozarja, da je dolžnico na naroku zastopal odvetnik. V kolikor bi dolžnica resnično imela težave pri razumevanju in bi zaslišanje težko spremljala, kot to navaja v pritožbi, bi bila dolžnost njenega pooblaščenca, da sodišče na to opozoril. In podatkov v spisu ne izhaja, da bi bile na zapisnik z naroka vložene kakršnekoli pripombe, niti iz njega ne izhaja dolžničino opozorilo, da naroku težko sledi ali da ima druge težave z razumevanjem. Zaradi tega ni mogoče slediti njenim trditvam, da je bilo zaslišanje opravljeno v njenem „pogojnem stanju“ (kaj konkretno naj bi to pomenilo, dolžnica ni pojasnila), prav tako ne, da je zaslišanje zelo težko spremljala. Kaj takega iz podatkov v spisu namreč ni razvidno.

13. Ne drži niti pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni jasno, od kje je povzelo vrednost premoženja, s katerim je pritožnica razpolagala, saj ne drži, da je s pogodbo o preužitku razpolagala s premoženje, katerega vrednost presega 200.000,00 EUR. Ta pritožbena navedba je iztrgana iz konteksta obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč opozorilo, da je dolžnica s pogodbo o preužitku razpolagala neodplačno, saj kljub njenemu zatrjevanju, da je sin delal na kmetiji in je pridobil status mladega kmetovalca, zgolj pomoč pri delu ne more biti ustrezno nadomestilo za nepremičnine, katerih vrednost presega 200.000,00 EUR, s čemer višje sodišče soglaša. Sinova pomoč pri delu na kmetiji ne more predstavljati ustreznega nadomestila za prenos nepremičnin. V kolikor pa bi sin nepremičnine res kupil od staršev, kot je to dolžnica trdila v postopku na prvi stopnji, potem ni jasno, zakaj jih je bilo potrebno prenašati (še) s pogodbo o preužitku.

14. Dokazi, ki jih je v tem postopku predložila dolžnica, ne potrjujejo njenih navedb, da je sporne nepremičnine odsvojila že pred 10. leti. Pridobljen status kmeta, subvencije in nosilstvo kmetijske dejavnosti ne dokazujejo odsvojitve nepremičnin, zaradi česar višje sodišče kot pravilne potrjuje zaključke izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na vprašanje, kdaj so bile nepremičnine odsvojene.

15. V zvezi s pogodbo o preužitku dolžnica navaja, da določbe ZFPPIPP stečajnemu dolžniku ne prepovedujejo sklepanja dvostranskih pogodb z elementom aleatornosti. Višje sodišče pojasnjuje, da je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, brez soglasja sodišča pa ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega računa ali drugega denarnega računa, niti se ne more odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (prim. 1. odstavek 386. člena ZFPPIPP).

16. Pogodba o preužitku (564. člen OZ) je odplačna pogodba (565. člen OZ), vendar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana vzajemnost nasprotnih dajatev. Dolžničin sin je prejel nepremičnine dolžnice in njenega moža, ki so bile sporazumno ocenjene na vrednost 278.000,00 EUR, v zameno pa se je zavezal preživljati in skrbeti za svoja starša, pri čemer je dolžnica sama navajala, da je sin brezposeln, brez rednih prihodkov in mora hkrati plačevati preživnino materi svojega otroka, zaradi česar sama preživlja sina s svojo in moževo pokojnino. To pa pomeni, da je nasprotna izpolnitev dolžničinega sina po pogodbi o preužitku zgolj neznatna, če sploh obstaja, kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje.

17. Za odločitev je v tej zadevi bistvene naslednje: pogodba o preužitku je bila sklenjena 21.10.2016, torej v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico; posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve njenih nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti; pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe (18. člen ZFPPIPP); upnik je 13.7.2018 pravočasno vložil izpodbojno tožbo (4. točka 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP). Dolžnica ničesar od navedenega v postopku na prvi stopnji ni izpodbila, v pritožbi pa ponavlja navedbe, na katere je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Zato višje sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala, da njeno ravnanje ne predstavlja zlorabe pravice do odpusta obveznosti, zaradi česar je pravilna tudi odločitev, da se postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne (1. točka 1. odstavka 406. člena ZFPPIPP).

18. Čeprav to za odločitev ni bistvenega pomena, višje sodišče v zvezi z navedbami upravitelja, da je upnik vložil tožbo z nepravilnim tožbenim zahtevkom, zaradi česar bo izpodbojna tožba zavržena, pojasnjuje: vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti (4. točka 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP). Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti, kot to očitno zmotno meni upravitelj.

19. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

10.05.2019

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1899/2018-14
• VSL Sklep Cst 88/2021
• VSL Sklep Cst 252/2018