VSL Sklep II Cp 449/2019

Jedro

V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero so tožniki predlagali, da se zaradi zavarovanja nedenarne terjatve tožencu naloži, da izroči v posest poslovne prostore, osnovna sredstva, računalnik, digitalne dostope in arhiva Sindikata ... (v nadaljevanju S.) ter da se v. d. predsedniku A. A. prepove razpolaganje z bančnimi sredstvi, ki so odprta pri Banki X in Banki Y ter da se ugotovi, da je zakoniti zastopnik S. prvotožnik. Tožniki so predlagali, da začasna odredba velja trideset dni od pravnomočnosti sodbe in da se zaradi realizacije sklepa o začasni odredbi dovoli izvršba z nalogom tožencu, da izroči poslovne prostore prvotožniku, v primeru neizpolnitve pa se tožencu ali tretjim osebam, katere bi imele v posesti premičnine in nepremičnine izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo izvršilo sodišče po uradni dolžnosti. Predlagana je bila tudi izvršba z nalogom Banki X in Banki Y, da blokira uporabo računov in drugih računov, ki jih bo na novo odprl toženec, kateremu se izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR v primeru kršitve obveznosti. V primeru ponovnih kršitev pa sodišče izreče tožencu ali tretji osebi višjo denarno kazen, vse dokler denarne kazni ne dosežejo seštevka desetkratnika zneska iz drugega odstavka 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. V pritožbi ni določno navedeno, iz katerih zakonskih razlogov tožniki izpodbija sklep, iz pritožbenih navedb pa izhaja, da tožniki uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Tožniki v pritožbi navajajo, da so v predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevali izročitev tudi tistih prostorov na naslovu ... v L., ki se nahajajo v drugem nadstropju in na podstrešju. Gre za pisarne št. 9, 10, 11 in 22. Zmotna je ugotovitev sodišča, da tožniki niso pojasnili, komu naj se prostori izročijo. Iz predloga izhaja, da predlagajo, da se prostori izročijo tožnikom, ki so vodilne osebe v S. Tožniki ne morejo konkretno opredeliti računalnika, ki so ga uporabljali v okviru Sveta S. in je last S., ker konkretnih podatkov o tipu računalnika nimajo, v njem pa so digitalna potrdila, ki so potrebna za dostop do bančnih računov, s tem pa bo možna blokada uporabe računov toženca. Arhiv S. se nahaja na sedežu toženca. Konkretneje premičnin ni moč opredeliti. Zmotna je ugotovitev sodišča, da predlog za izročitev premičnin in nepremičnin ni utemeljen, ker presega okviri pravnega varstva, ki ga tožniki uveljavljajo s tožbenim zahtevkom. V konkretnem primeru gre za začasno ureditev spornega razmerja, da se tožnikom omogoči, da opravljajo svojo funkcijo in uporabljajo prostore, digitalna potrdila in obstoječe dokumente toženca. Predlagana je prepoved razpolaganja z bančnimi sredstvi in prepoved razpolaganja v. d. predsednika A. A. S takšnim predlogom so tožniki mislili, da gre za prepoved razpolaganja s strani pravne osebe kot celote. Toženec je iz bančnega računa že nakazal 80.000,00 EUR na račun Sindikalne enote C., ki je druga pravna oseba in nima neposredne povezave s tožencem. Ta transakcija je nezakonita in je v škodo toženca in njegovih članov. Podatek o transakciji so tožniki dobili šele 28. 11. 2018, kar izhaja iz priložene spletne pošte, zato tega dejstva niso mogli navesti do izdaje izpodbijanega sklepa.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri utemeljenosti začasne odredbe se je pravilno oprlo na 272. člen ZIZ, ki določa predpostavke za izdajo začasne odredbe. Upnik mora poleg verjetnosti obstoja terjatve oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, verjetno še izkazati eno izmed predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Teh predpostavk tožniki niso dokazali s stopnjo verjetnosti, zato je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa skrbno in določno opredelilo do vseh relevantnih dejstev. Pritožbeno sodišče tudi sprejema podrobno obrazložene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

6. V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik (ali tožeča stranka) navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom. Prav teh posebnih okoliščin tožniki niso dovolj določno navedli v predlogu za izdajo začasne odredbe, enako pa manjkajo določno opredeljeni razlogi, zaradi katerih je izdaja začasne odredbe potrebna že pred izdajo končne odločbe, ker v nasprotnem ne bo mogoče zagotoviti tožnikom učinkovitega sodnega varstva.

7. Predlog za izdajo začasne odredbe zato ni utemeljen že iz razloga, ker tožniki niso izkazali, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Tožniki niso določno opredelili te škode¹. Tudi pritožbena novota² glede razpolaganja z bančnimi sredstvi, ki jo je pritožbeno sodišče dovolilo, ne dopušča sklepa, da so tožniki izkazali za verjetno, da zatrjevana bančna transakcija predstavlja težko nadomestljivo škodo, odločilna pa je okoliščina, da se prepoved razpolaganja z bančnimi sredstvi in denarna kazen za kršitev prepovedi razpolaganja z bančnimi sredstvi nanaša na A. A., ki ni tožena stranka.

8. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da iz predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, komu naj se premičnine³ in nepremičnine izročijo v posest in da glede na trditveno podlago, predlog za izdajo začasne odredbe in tožbeni zahtevek⁴, ni dopustno izdati predlagane regulacijske začasne odredbe, ker presega okvir pravnega varstva, ki ga bodo tožniki lahko dosegli s končno meritorno odločbo. Sodišče prve stopnje namreč pravilno ugotavlja, da mora vsebina in učinek regulacijskih začasnih odredb ostati v mejah tožbenega zahtevka, da je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja s to terjatvijo, da pa v tem primeru te povezanosti ni.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Glede nezmožnosti uporabe premičnin in nepremičnin ter uporabe denarnih sredstev na bančnih računih in da je zaradi preprečitve škode treba že z začasno odredbo ugotoviti, da je prvotožnik zakoniti zastopnik toženca.
² S. je iz bančnih računov dvignil 80.000,00 EUR, ki jih je nakazal Sindikalni enoti C., kar naj bi bilo po navedbah tožnikov nezakonito, transakcija pa predstavlja 10 % celotne prejete članarine. Tožniki pa ne zatrjujejo, da teh denarnih sredstev ne bo več mogoče dobiti povrnjenih od Sindikalni enoti C.
³ Ki tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso dovolj določno opredeljene (podrobneje o tem glej 13. in 14. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), zato so tudi iz teh razlogov pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
⁴ Podrobneje o tem glej 13., 14. in 15 tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

10.05.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2168/2015
• VSL sklep I Cp 3198/2012
• VSL sklep II Cp 2875/2015