VSL Sklep IV Cp 273/2019

Jedro

V družinskih postopkih lahko sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe samo doda ali zamenja izvršilno sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik (v postopku zavarovanja upnik, v nadaljevanju tožnik) je 14. 12. 2018 vložil tožbo zaradi zaupanja mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov in preživnine, obenem pa je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se mladoletna otroka zaupata v vzgojo in varstvo njemu, uredijo naj se stiki med toženko (v postopku zavarovanja dolžnico, v nadaljevanju toženko) in deklicama, toženki naj se naloži plačilo začasne mesečne preživnine 150 EUR za vsako izmed deklic, prav tako pa naj se ji prepove preseliti hčerki v Beograd, pod grožnjo z denarno kaznijo.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu predlogu s sklepom z 18. 12. 2018 delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je toženki prepovedalo z mladoletnima hčerkama zapustiti Republiko Slovenijo brez pisnega soglasja tožnika, nato pa ji je z izpodbijanim sklepom zagrozilo z denarno kaznijo v višini 500 EUR za primer kršitve.

3. Toženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je sodišče izdalo nepravilen sklep in da zanj ni podlage v zakonu. Ker ni šlo za očitne pisne, računske pomote ali pomanjkljivosti, sodišče ni moglo izdati popravnega sklepa. Prav tako je s tem sklepom določilo sredstvo izvršbe izven predloga tožnika, tj. ni pozvalo tožnika, da neprimeren predlog za začasno odredbo ustrezno popravi, zato tudi sklepa o začasni odredbi ni mogoče ohraniti v veljavi. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. Tožnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S sklepom z 18. 12. 2018 je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je delno ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe in v primeru neizpolnitve obveznosti toženke določilo sredstvo zavarovanja, in sicer z rubežem denarnih sredstev dolžnika ter z rubežem in cenitvijo premičnin in po pravnomočnosti sklepa s prenosom denarnega zneska oziroma s prodajo zarubljenih premičnin in nakazilom kupnine do višine upnikove izvršljive terjatve na upnikov transakcijski račun, št. ..., odprt pri banki I., d. d.

7. Tožnik je 21. 12. 2018 res predlagal izdajo popravnega sklepa. Vendar je sodišče prve stopnje nato izdalo izpodbijani sklep, ki ni poimenovan kot popravni, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da gre po vsebini za dopolnilni sklep (325. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj v prvotnem sklepu ni bilo odločeno o vseh delih tožnikovega predloga. Resda je prvostopenjsko sodišče zapisalo, da se del prvotnega sklepa „popravi tako, da se glasi“, vendar s svojo odločitvijo ni popravilo prvotnega sklepa, temveč ga je dopolnilo s (pravilnim) sredstvom zavarovanja. Ob tem so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da je bilo s tem odločeno izven tožnikovega predloga, saj je tožnik že v predlogu za začasno odredbo s predlagal, naj sodišče za primer kršitve prepovedi toženki za vsak dan kršitve določi denarno kazen v višini 1.500 EUR. Sodišče prve stopnje se je torej z izpodbijanim sklepom odločilo le za nižji znesek denarne kazni – 500 EUR, a izbralo enako sredstvo zavarovanja in ostalo znotraj tožnikovega predloga. Velja pripomniti, da je sodišče prve stopnje prvotni sklep izdalo tudi po uradni dolžnosti, kar je v postopku za varstvo otrokovih koristi mogoče. Odločanje ex offo v družinskih postopkih pa pomeni, da lahko sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe samo doda ali zamenja izvršilno sredstvo. Ob tem ni mogoče spregledati, da prvotno sredstvo zavarovanja (najsi bo edino ali ne) samo po sebi očitno ni (bilo) primerno za izvršitev začasne odredbe, vsebovane v prvotnem sklepu, zato se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb v tej smeri ne bo opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Pritožbene navedbe, da je sodišče izbralo napačno sredstvo zavarovanja, ko je določilo plačilo v korist tožnika namesto v korist državnega proračuna, so nejasne, saj plačilo denarne kazni ni naloženo v tožnikovo korist.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

10.05.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 586/2006
• VSL Sklep II Ip 876/2018
• VSM Sklep II Kp 36752/2010