VSL Sklep VII Kp 22491/2014

Jedro

Opis kaznivega dejanja v delu, da je izjava delodajalca ponarejena, ker je ni podpisala določena oseba, ne zadošča za objektivizacijo okoliščine o lažnosti vsebine listine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 1. in 4. točki 277. člena ZKP, zavrglo obtožni predlog zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1B. V nadaljevanju je odločilo, da na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženega, proračun.

2. Zoper sklep se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo pošlje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb okrožne državne tožilke, se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje oziroma z razlogi izpodbijanega sklepa, da opis kaznivega dejanja, kot ga ponuja obtožni predlog, ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Ključnost razlogov izpodbijanega sklepa pa je, da zgolj dejstvo, da izjav o poslovanju delodajalca A. d.o.o. iz L. ni podpisala oseba (B. B.), ki vodi poslovne knjige pri delodajalcu, še ne pomeni, da so bile izjave o poslovanju delodajalca A. d.o.o., v katerih se izkazuje, da delodajalec posluje s sredstvi, v višini, ki zagotavlja izplačilo minimalne plače za najmanj dva delavca v vsakem od zadnjih šest mesecev, ponarejene oziroma lažne. Namreč iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja konkretizacija dejstev in okoliščin oziroma določna opredelitev kaj konkretno lažnega je bilo v teh izjavah ter kaj lažnega je potrdil zavod za zaposlovanje. V očitku torej ni konkretizacije, da bi bile izjave vsebinsko lažne ali fiktivne in kaj konkretno lažnega je zavod za zaposlovanje potrdil.

5. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje tudi v nadaljevanju, ko ugotavlja, da je v opisu očitanega kaznivega dejanja izostala tudi konkretizacija kaj lažnega je bilo navedeno v dovoljenju za prvo zaposlitev tujca v RS in v pogodbi o zaposlitvi ter, da so izostale tudi okoliščine, ki bi konkretizirale očitek, da je obdolženi vedel, da tujci v Republiki Sloveniji ne bodo prebivali.

6. Glede na pojasnjeno in kar je izčrpno predstavljeno v izpodbijanem sklepu pritožbeno sodišče zavrača pritožbeno navajanje, da je stališče sodišča prve stopnje napačno ter da je odločitev o zavrženju preuranjena. Kadar sodišče ob preizkusu obtoženega predloga ugotovi, da obtožbeni očitek ni napolnjen z znaki kaznivega dejanja, mora ravnati tako, kot je ravnalo sodišče prve stopnje in obtožni predlog zavreči.

7. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbeno navedbo, da je v drugem odstavku 7. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev določeno, da se zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj v primerih, ki jih zakon taksativno našteva, med drugim tudi, če delodajalec ne izkaže najmanj šestmesečnega poslovanja v višini, ki zagotavlja izplačilo minimalne plače za najmanj dva zaposlena delavca v vsakem od zadnjih šest mesecev poslovanja, vendar pa zavrača pritožbeno zatrjevanje, da je tožilstvo v obtožnem predlogu zadosti objektiviziralo okoliščino o ponarejenosti listine, saj je navedlo, da je izjava delodajalca v celoti ponarejena. Zgolj takšna trditev, ki ni objektivizirana, še ne pomeni, da je bila predmetna listina ponarejena v celoti, saj zgolj navedba, da je ni podpisala B. B., ne pomeni sama po sebi, da so bili v listini prikazani neresnični podatki. Tudi okoliščina, da je bila B. B. zadolžena za računovodstvo, ne pomeni tako kot trdi državna tožilka, da je predmetno izjavo mogoče šteti po vsebini kot lažno oziroma ponarejeno listino.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da opisano ravnanje ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja, se je po nepotrebnem v nadaljevanju ukvarjalo še z vprašanjem utemeljenosti suma storitve predmetnega kaznivega dejanja in zato je tudi v zvezi s slednjim, za preizkus pravilnosti izpodbijanega sklepa, odveč pritožbeno izpostavljanje kaj sta v zvezi s preveritvenim postopkom povedali priči C. C. in D. D.

9. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep VII Kp 23804/2014
• VSL Sklep VII Kp 28471/2017
• VSM Sklep IV Kp 11462/2016