VSL Sodba II Kp 15808/2014

Jedro

Pri nepravi obnovi kazenskega postopka se odločba o kazni lahko spremeni samo v korist obsojenca. Sodišče izreče novo enotno kazen ob upoštevanju obteževalnih in olajševalnih okoliščin, ki so bile ugotovljene pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku.

Zastaranje kazenskega pregona se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.

Izrek

Pritožbi obsojenca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o enotni kazni spremeni tako, da se obsojencu izrečena enotna kazen zniža na

3 (tri) leta in 8 (osem) mesecev zapora;

v nespremenjenih delih pa se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. točke prvega odstavka 407. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ks 15808/2014 z dne 10. 3. 2017, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Kp 15808/2014 z dne 5. 7. 2017, pravnomočno 14. 7. 2017 (s to sodbo je bila obsojenci izrečena enotna kazen tri leta zapora) in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 13442/2013 z dne 21. 9. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Kp 13442/2013 z dne 5. 2. 2018, pravnomočno 14. 2. 2018 (s to sodbo je bila obsojencu izrečena enotna kazen eno leto zapora) v odločbah o kaznih spremenilo tako, da je obsojenemu A. A. izreklo enotno kazen tri leta in enajst mesecev zapora.

2. V tako izrečeno enotno kazen mu je vštelo pridržanje in hišni pripor od 10. 4. 2014 do 14. 8. 2014 ter delno prestano kazen od 15. 6. 2016 dalje, vse po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 15808/2014 z dne 15. 5. 2014, delno prestano kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ks 15808/2014 z dne 5. 9. 2016, od 28. 10. 2016 dalje ter delno prestano kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ks 15808/2014 z dne 10. 3. 2017, ki jo obsojeni prestaja od 15. 9. 2017 dalje.

3. Zoper sodbo se pritožuje obsojeni A. A., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga izrek nižje enotne zaporne kazni.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče obsojencu pojasnjuje, da se v postopku t.i. obnove kazenskega postopka odloča o že pravnomočnih obsodilnih sodbah in se obnovi samo tisti del postopka, ki se nanaša na odločanje o kazni in se s tem izrednim pravnim sredstvom lahko odločba o kazni spremeni samo v korist obsojenca. Zato je glede na navedeno brezpredmetno obsojenčevo pritožbeno navajanje, da bi moralo Višje sodišče v Ljubljani pri odločanju o pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II K 13442/2013 z dne 21. 9 . 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Kp 13442/2013 z dne 5. 2. 2018, pravnomočno 14. 2. 2018 upoštevati glede kaznivih dejanj z dne 24. 10. 2011 ter 5. 11. 2011 absolutno zastaranje, ker je poteklo več kot šest let do pravnomočnosti sodbe.

6. Kljub temu pa pritožbeno sodišče obsojencu odgovarja, da je njegovo stališče materialnopravno napačno. Po citirani sodbi je bil obsojeni spoznan za krivega storitve pod točko I treh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, ki so bila storjena 24. 10. 2011, 5. 11. 2011 in 1. 8. 2012 ter kaznivega dejanja po prvem odstavku 204. člena KZ-1, ki ga je obsojenec storil 16. 1. 2015. 1. 11. 2008 je začel veljati Kazenski zakonik (KZ-1), ki za razliko od prejšnjega kazenskega zakonika ne pozna več relativnega in absolutnega zastaranja kazenskega pregona. Po določbi 5. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni dovoljen, če je poteklo 6 let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. V nadaljnjem členu, kar obsojeni spregleda, in sicer v četrtem odstavku 92. člena KZ-1, pa je določeno, da se zastaranje kazenskega pregona pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje teči znova.

7. Glede na navedeno kaznivi dejanji storjeni dne 24. 10. 2011 ter 5. 11. 2011 nista zastarali, saj je tek zastaranja kazenskega pregona pretrgalo kaznivo dejanje storjeno 1. 8. 2012 in je zato zastaranje začelo teči znova, kakor tudi kaznivo dejanje storjeno 16. 1. 2015, kar pomeni, da je stališče pritožnika o zastaranju dveh kaznivih dejanj še pred pravnomočnostjo sodbe napačno.

8. V zvezi s samo izrečeno višino enotne zaporne kazni pa se pritožbeno sodišče pridružuje obsojenčevemu zavzemanju za izrek nižje kazni in mu pritrjuje, da sodišče prve stopnje v bistvu ni upoštevalo olajševalnih okoliščin. Glede na pravila pri izrekanju enotne kazni je pravzaprav sodišče obsojencu izreklo maksimalno enotno kazen, zato v bistvu ni upoštevalo olajševalnih okoliščin, ki jih pa v točki 9 ugotavlja in sicer priznanje obsojenca in namero, da oškodovancem povrne nastalo škodo, kakor tudi dejstvo, da je oče dveh mladoletnih otrok.

9. Glede na pojasnjeno je zato pritožbeno sodišče obsojenčevi pritožbi ugodilo in ob pravilnem upoštevanju olajševalnih okoliščin, ki jih izpostavlja tudi sam obsojeni, obsojencu izrečeno enotno kazen znižalo na tri leta in osem mesecev zapora. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna kazen pravilen odsev pravilnega vrednotenja tako obteževalnih okoliščin, ki so predstavljene v izpodbijani sodbi, kakor tudi samih olajševalnih okoliščin.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče obsojenčevi pritožbi ugodilo in izrečeno enotno zaporno kazen znižalo na tri leta in osem mesecev zapora, sicer pa v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Glede obsojenčevega zavzemanja, da bi preostali del kazni prestal na način, da bi opravljal družbeno koristno delo, pa mu pritožbeno sodišče odgovarja, da se na alternativen način izvršujejo izrečene kazni, slednja pa je v konkretnem primeru več kot dve leti zapora, kar pomeni, da njena izvršitev na predlagani način ni možna.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 46836/2018
• Sodba I Ips 40/2009
• VSL Sodba II Kp 21381/2011