VSL Sklep I Kp 730/2013
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Kazenski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2019:I.KP.730.2013 |
| Evidenčna številka: | VSL00020880 |
| Datum odločbe: | 21.02.2019 |
| Senat, sodnik posameznik: | Igor Mokorel (preds.), Vera Vatovec (poroč.), Barbara Črešnar Debeljak |
| Področje: | KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO |
| Institut: | alternativni način izvršitve kazni zapora - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročanje mnenja strankam - pravica do izjave obdolženca - kršitev pravice do izjave |
Jedro
Tudi v postopku odločanja o predlogu za alternativno izvršitev zaporne kazni mora biti v skladu z 22. členom URS, obsojencu dana možnost izjave o celotnem zbranem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča (mnenje CSD, ODT itd.).
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Obrazložitev
1. Okrožno sodišče v Novem mestu je na podlagi določila prvega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot neutemeljeno zavrnilo prošnjo za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist.
2. Zoper sklep se pritožujeta obsojenčeva zagovornika zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačno uporabljenega materialnega prava ter zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da prošnji ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi s presojo smotrnosti predloga, kot je navedlo, upoštevalo tudi težo in način storitve kaznivega dejanja, okoliščine in vzroke za dejanje, medtem ko je v nadaljevanju razlogov izpodbijanega sklepa izostala presoja teže kaznivega dejanja, vzrokov za dejanje in okoliščin v katerih je bilo dejanje storjeno, kar pravilno navaja pritožba.
5. Bistven pritožbeni očitek, ki ga sprejema pritožbeno sodišče pa je, da je sodišče prve stopnje kršilo obsojenčevo pravico do izjave, ker obsojencu in zagovorniku ni vročilo poročila centra za socialno delo o razmerah v obsojenčevi družini.
6. Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku, med drugim tudi pred sodiščem, ko slednje odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Bistvena vsebina te pravice pa je, da se posamezniku (obsojencu) zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici. Pravica do izjave torej zagotavlja, da bo sodišče obsojenca obravnavalo kot aktivnega udeleženca postopka in mu tudi omogočilo učinkovito obrambo svojih pravic in možnost, da aktivno vpliva na odločitev v zadevi, ki seveda posega v njegove pravice in interese (ustavna odločba U-I-488/18 z dne 29. 11. 2018 in druge). Glede na pojasnjeno in ker je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi upoštevalo tudi mnenje centra za socialno delo, ne da bi z njim seznanilo obsojenca in mu dalo možnost, da se o njem izjavi, je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
7. V ponovljenem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej odpraviti navedeno kršitev in obsojencu ter zagovornikom vročiti mnenje centra za socialno delo in nenazadnje tudi mnenje ODT ter po potrebi, glede na vsebino morebitnega odgovora obrambe raziskati dejstva ter preskrbeti dokaze, ki bodo izpostavljeni v morebitnem odgovoru obrambe in ponovno odločiti o predlogu obsojenca.
Zveza:
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 86
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 19.04.2019
