VSL Sklep II Kp 58810/2018

Jedro

Bistvo obdolženkine zahteve za izločitev sodnice je njeno nestrinjanje glede procesnih odločitev sodnice. Pritožnica je prezrla, da je prav sodnik tisti, ki vodi kazenski postopek in je v skladu s sedmim odstavkom 178. člena ZKP dolžan prepovedati vprašanje, ali odgovor na postavljeno vprašanje, če to ni dovoljeno ali ni v zvezi z zadevo.

Sodnik mora skladno z načelom procesne ekonomije skrbeti, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek in ne bi koristilo razjasnitvi stvari.

Izrek

Pritožbi obdolžene A. A. in njenega zagovornika se zavrneta kot neutemeljeni.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom zavrnil zahtevo obdolžene A. A. za izločitev preiskovalne sodnice B. B. v zadevi III Kpr 58810/2018.

2. Zoper sklep sta vložila pritožbi:

- obdolžena A. A., ki je uveljavljala vse pritožbene razloge ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se preiskovalno sodnico izloči;

- obdolženkin zagovornik brez uvodoma navedenih pritožbenih razlogov in s predlogom, naj sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da se preiskovalno sodnico izloči.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

K obdolženkini pritožbi

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter ob upoštevanju podatkov kazenskega spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obdolženka tokrat navedla vrsto razlogov, ki jih v zahtevi za izločitev preiskovalne sodnice sploh ni omenila. Predsednik prvostopenjskega sodišča pa je pri odločanju o zahtevi za izločitev sodnika vezan na vsebino in utemeljitev, ki jo poda stranka, to je v obravnavani zadevi obdolženka. Pritožnica sedaj obširno navaja, da ji preiskovalna sodnica ni dovolila postavljati vprašanj priči C. C., katerega v zahtevi za izločitev sploh ni omenila. Sodišče druge stopnje zato teh pritožbenih navedb ne more upoštevati.

5. Na strani 3 pritožbe pritožnica navaja, da državna tožilka ni ponudila nobenega dokaza, s katerim bi se ji lahko očitala storitev kaznivega dejanja. V nadaljevanju polemizira z začasnimi odredbami, ki niso bile izdane v tem kazenskem postopku ter opisuje, da se je morala umakniti v varno hišo. S temi pritožbenimi navedbami razlogov sklepa predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ne izpodbija, zato jih ni moč upoštevati.

6. Pritožnica izven okvira zahteve za izločitev sodnice na novo dodaja, da prepisi zvočnih posnetkov niso enaki njihovi vsebini, na ta način pa skuša nedopustno širiti svojo zahtevo. Kot je že bilo pojasnjeno je predsednik prvostopenjskega sodišča, ko odloča o zahtevi stranke za izločitev sodnika, izključno vezan na vsebino strankine zahteve. Zato tudi te pritožbene navedbe ni moč upoštevati.

7. Glede zaslišanja priče D. D. pritožnica vsebinsko ponavlja svojo zahtevo za izločitev preiskovalne sodnice. Pri tem razlogov sklepa sodišča prve stopnje, da ni mogoče razbrati, da bi sodnica imela kakršenkoli interes za izid postopka ter da ravnanje sodnice, ko se je hkratno nahajala s pričo v toaletnih prostorih, ne more predstavljati okoliščine, ki bi kazale na njeno pristranskost, ne izpodbija. Ob zaslišanju priče D. D. je bil prisoten tudi obdolženkin zagovornik, ki je po zaključku preiskovalnega dejanja podpisal uradni zaznamek, iz katerega izhaja, da se je obdolženka neprimerno obnašala, saj je po zaključku zaslišanja priče pričela govoriti, da je D. D. sramota za Slovenijo, da je lažnivka, da je izrekla nešteto laži v postopku in da dela škodo otrokom in uničuje življenje otrok. Obdolženka ni nehala govoriti, kljub večkratnim opozorilom sodnice. Priča D. D. je zatem izjavila, da je takšno obnašanje obdolženke psihično maltretiranje. Obdolžena z očitki in žaljivkami ni prenehala, kljub temu da jo je večkrat opozorila tudi državna tožilka. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je upošteval pravilno izjavo preiskovalne sodnice, da prisotni zagovornik ni izrazil nobenih pripomb glede načina zasliševanja in je vsebino uradnega zaznamka tudi podpisal.

8. Pritožbena navedba, ki se nanaša na soobdolženega E. E., je prav tako neupoštevna, saj ni bila izražena v obdolženkini zahtevi za izločitev preiskovalne sodnice. S pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na sklep o podaljšanju pripora, pa pritožnica razlogov izpodbijanega sklepa prav tako ne napada.

9. Neupoštevna je pritožbena navedba, v katerih pritožnica opisuje, da otroka ni videla že dva meseca, saj se ne nanaša na razloge izpodbijanega sklepa.

10. Ostale pritožbene navedbe ostajajo na posplošeni ravni, in pritožnica z njimi bistvenih razlogov sklepa predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani ne izpodbija.

11. Povsem pravilni so zaključki v izpodbijanem sklepu, da so se očitki obdolženke nanašali na sodničino vodenje predmetnega postopka, kar pa ne more predstavljati okoliščine za njeno izločitev iz razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V obravnavani zadevi ni bilo ugotovljenih nobenih okoliščin, kot so prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, na podlagi katerih bi bilo možno sklepati o pristranskosti preiskovalne sodnice. Že predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je obdolženki pojasnil, da mora biti zahteva za izločitev sodnika konkretizirana in argumentirana, kar pomeni, da morajo biti v njej navedena konkretna dejstva in okoliščine, s katerimi je mogoče obstoj razloga za izločitev preveriti. Bistvo obdolženkine zahteve za izločitev sodnice pa je bilo njeno nestrinjanje glede procesnih odločitev sodnice. Pritožnica je prezrla, da je prav sodnik tisti, ki vodi kazenski postopek in je v skladu s sedmim odstavkom 178. člena ZKP dolžan prepovedati vprašanje, ali odgovor na postavljeno vprašanje, če to ni dovoljeno ali ni v zvezi z zadevo. Iz prepisov zvočnih snemanj posameznih prič, predvsem D. D. in F. F., katere je pritožnica omenjala v zahtevi za izločitev, izhaja, da je sodnica s svojim postopanjem le pravilno izvajala procesno vodstvo, saj je obdolženko večkrat opozorila, da se pričam ne sme postavljati sugestivnih vprašanj in ji obrazložila na kakšen način naj pričam postavlja vprašanja. Zato je tudi po presoji sodišča druge stopnje bila obdolženkina zahteva za izločitev povsem neutemeljena. Sodnik mora skladno z načelom procesne ekonomije skrbeti, da se odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek in ne bi koristilo razjasnitvi stvari. Učinkovito vodenje zaslišanja priče sodnik zagotavlja tudi tako, da stranka, v konkretnem primeru obdolženka, ne postavlja vprašanj, ki niso pravno relevantna ali pa je priča na njih že odgovorila. Pravilno je preiskovalna sodnica obdolženko tudi večkrat opozorila, da naj priče pri podajanju odgovorov ne prekinja. Sodnica je obdolženko morala opozoriti tudi na žaljive besede o priči, kar pa ni upoštevala, saj je z žaljenjem priče D. D. nadaljevala tudi po zaključku njenega zaslišanja. Teh razlogov pritožnica sploh ne izpodbija. Sodišče druge stopnje se zato strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, da obdolženka v svoji zahtevi ni izkazala nobenih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost sodnice po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP.

K pritožbi obdolženkinega zagovornika

12. Okoliščine, da med preiskovalno sodnico in obdolženko na narokih prihaja do sporov, ker sodnica obdolženki večkrat vskoči v besedo, obdolženka pa se ne pusti motiti in nadaljuje z govorjenjem oziroma postavljanjem vprašanj, ne vplivajo na pravilno odločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Pri predhodni pritožbi je bilo pojasnjeno, da je procesno vodstvo v rokah preiskovalne sodnice in bi obdolženka to morala spoštovati, ne pa kot celo priznava pritožnik, da se ne pusti motiti in nadaljuje s svojim govorjenjem, kar pomeni, da se obdolženka ne pokori zahtevam preiskovalne sodnice, ki se nanašajo na potek zaslišanja prič. Preiskovalna sodnica spoštuje določbe ZKP in skrbi, da obdolženka pričam ne postavlja prepovedanih vprašanj, oziroma jih ne ponavlja, zato so neutemeljene pritožnikove navedbe, da kljub temu obstoji možnost, da ima preiskovalna sodnica do obdolženke odklonilen odnos.

* * *

13. Razlogi s katerimi sta pritožnika izpodbijala sklep predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep ni pritožbe.

Datum zadnje spremembe:

18.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 56330/2018
• VSL Sklep II Kp 11957/2015
• VSC Sodba II Kp 62688/2012