VSL Sklep I Cp 122/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 213. člena ZD na pravdo pravilno napotilo dediča, katerih pravice so manj verjetne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek, ker je dediča R. K. in M. K. napotilo, da proti sodediču A. A. vložita tožbo z zahtevkom, da darilna pogodba, ki sta jo 7. 8. 2015 sklenila A. A. kot obdarjenec in zapustnica kot darovalka, nima pravnega učinka proti R. K. in M. K. za vsakega do 1/8 deleža na nepremičnini parc. št. 3071/4 k.o. X¹ in sicer na tistem delu nepremičnine, na kateri stoji stanovanjska hiša na naslovu Č., kar je dedič A. A. prejel z darilno pogodbo od zapustnice in se 2/8 te nepremičnine vrne v zapuščino po zapustnici. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da bo prekinitev zapuščinskega postopka trajala do pravnomočne rešitve pravdne zadeve, če pa dediča R. K. in M. K. v roku tridesetih dni ne bosta vložila tožbe in če zapuščinskemu sodišču v istem roku ne bosta izkazala, da sta vložila tožbo, se bo zapuščinski postopek nadaljeval in končal na podlagi podatkov, ki so na voljo v zapuščinskem spisu.

2. R. K. v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi darilne pogodbe z dne 14. 8. 2007, ki ni bila realizirana, zmotno ugotovilo, da zapustnica ni bila dejanska lastnica hiše na naslovu Č. Zapustnica je bila lastnica nepremičnine vse do darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 7. 8. 2015, ki jo je sklenila z A. A. Pri tej pogodbi je šlo za darilo, kar izhaja iz same pogodbe, s tem pa je bilo poseženo v pritožnikovo pravico do nujnega deleža. Sodišče je zato zmotno na pravdo napotilo pritožnika, čeprav je bolj verjetna njegova pravica, ki jo zatrjuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 213. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) na pravdo pravilno napotilo dediča R. K. in M. K., ker so njune pravice manj verjetne. V sodni praksi je zavzeto stališče, da praviloma velja, da tisti, ki zatrjuje obstoj darila mora to dokazati. Pritožba utemeljeno opozarja, da darilna pogodba iz leta 2007 ni bila realizirana, vendar ostali dokazi in zatrjevana dejstva potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da so pravice pritožnika in M. K. manj verjetno izkazane. A. A. je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine. Pritožnik tudi ne upošteva, da je bila skupaj z darilno pogodbo sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti, na podlagi katere je bila vknjižena dosmrtna in brezplačna služnostna pravica stanovanja v korist pokojne v stanovanjski hiši, ki se nahaja na sporni nepremičnini. V pogodbi je bilo posebej določeno, da bo obdarjenec omogočil darovalki bivanje v drugi hiši, če se bo obnavljala hiša, kjer ima darovalka služnostno pravico bivanja. Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da je relevantno dejstvo, da sta dediča, ki sta bila napotena na pravdo, v začetku zapuščinskega postopka zatrjevala in zahtevala, da se računsko obračuna celotna nepremičnina, med zapuščinskim postopkom pa sta dediču A. A. priznala lastninsko pravico na polovici nepremičnine.

5. Ker sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ V nadaljevanju nepremičnina.

Datum zadnje spremembe:

18.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2298/2019
• VSL Sklep II Cp 1993/2018
• VSL Sklep I Cp 1101/2018