VSL Sodba II Cp 2166/2018

Jedro

Avtonomija sindikatov v zunanjih odnosih ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata.

Sodišče mora odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa ni razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdita sodbi sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožnikom povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 571,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 7. 2. 2018 izdalo sodbo, s katero je razveljavilo razpis volitev Sindikata X. z dne 19. 8. 2016, ki ga je izdal A. A. (I. točka izreka) ter izvolitev in imenovanje članov predsedstva Sindikata X. na podlagi volitev z dne 14. 9. 2016, izvedenih na podlagi razpisa volitev z dne 19. 8. 2016, ki ga je izdal A. A., in sicer: A. A. kot predsednika, B. B. kot podpredsednika, C. C. kot sekretarja ter D. D., E. E., F. F. in G. G. kot članov predsedstva (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da v roku 15 dni tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 2.729,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev do plačila (III. točka izreka).

2. Dne 14. 6. 2018 je sodišče prve stopnje izdalo še dopolnilno sodbo, s katero je razveljavilo izvolitev članov skupščine Sindikata X. na podlagi volitev z dne 14. 9. 2016, izvedenih na podlagi razpisa volitev z dne 19. 8. 2016, ki ga je izdal A. A., in sicer F. F., D. D., H. H., I. I., B. B., J. J. in E. E. kot članov skupščine (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za razveljavitev zapisnika volilne komisije, ki se je sestala dne 14. 9. 2016 in ugotovila izid glasovanja za volitve predsednika in članov skupščine Sindikata X. z dne 14. 9. 2016 (II. točka izreka) ter odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške zaradi predloga za dopolnitev sodbe (III. točka izreka).

3. Zoper sodbo in I. točko dopolnilne sodbe se pritožuje tožena stranka, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. V pritožbi zoper sodbo kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se izrek sodbe ne ujema s spremenjenim tožbenim zahtevkom. Tožniki bi morali najprej zatrjevati nezakonitost volitev in šele nato zahtevati, da se volitve razveljavijo. Razlog razveljavitve bi moral biti naveden v tožbenem zahtevku in izreku sodbe. Tožena stranka je sindikat in ne društvo, zato določbe Zakona o društvih (ZDru-1) zanjo ne veljajo, njihova uporaba pa je tudi v nasprotju s Konvencijo MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic. Sindikati svobodno izbirajo svoje predstavnike ter sami upravljajo sindikat, saj se lahko le na ta način zavarujejo pred vmešavanjem delodajalcev. Vodstvo podjetja, v katerem deluje tožena stranka, si prizadeva razbiti toženo stranko, po njegovih navodilih delujejo tudi tožniki. Sedmi tožnik ni član tožene stranke, saj je bil iz nje izključen, pravnega varstva zoper to odločitev pa ni uveljavljal. Nekateri tožniki niso prišli na volitve in zato nimajo interesa za njihovo razveljavitev. Članom tožene stranke so bile preko oglasne deske posredovane vse potrebne informacije v zvezi z volitvami. A. A. je bil pooblaščen za razpis volitev: tako na podlagi imenovanja za sekretarja s strani predsedstva v letu 2012, kot tudi na podlagi pooblastila zbora članov v letu 2016. Drugačno stališče bi pomenilo, da tožena stranka sploh ne more veljavno razpisati in izvesti volitev. Pogoji za kandidate so bili predpisani samo zato, da se tožena stranka zaščiti pred vdorom vodstva podjetja vanjo. Vsi kandidati so imeli možnost kandidirati na predpisan način, zato pasivna volilna pravica ni bila kršena. Sodišče ni izvedlo vseh ponujenih dokazov, predvsem je za toženo stranko bistveno zaslišanje B B. Sodišče je tožnikom odmerilo previsoke stroške.

5. V pritožbi zoper dopolnilno sodbo se tožena stranka sklicuje na razloge v predhodni pritožbi in dodaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj za izdajo dopolnilne sodbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče ni izdalo sklepa o dovolitvi spremembe tožbe, prav tako je nepravilno ugotovilo, da se je tožena stranka spustila v obravnavanje po spremenjeni tožbi in s tem privolila v spremembo. Ker je sodišče v dopolnilni sodbi del tožbenega zahtevka zavrnilo, je napačen tudi stroškovni izrek.

6. Tožniki so na pritožbi odgovorili in predlagali njuno zavrnitev.

7. Pritožbi sta neutemeljeni.

8. Zaradi prepletenosti odločitev in pritožbenih razlogov pritožbeno sodišče v nadaljevanju pritožbi obravnava enotno, pri tem pa posebej poudari primere, ko se pritožbeni očitek in odgovor nanj nanašata le na posamezno sodbo.

9. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje, da se razveljavijo: 1) razpis volitev Sindikata X. na dan 14. 9. 2016, ki ga je dne 19. 8. 2016 izdal A. A. kot sekretar tožene stranke; 2) izvolitev in imenovanje članov predsedstva tožene stranke ter 3) izvolitev in imenovanje članov skupščine tožene stranke.

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za spor iz drugih civilnopravnih razmerij iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo stališča sodne prakse, da je sindikat kot posebna vrsta društva pravna oseba zasebnega (ožje tudi civilnega) prava, da ima statut sindikata naravo zasebnopravnega akta in da se za vprašanja, ki niso urejena v Zakonu o reprezentativnosti sindikatov, smiselno uporablja ZDru-l.¹ Ta v 14. členu daje vsakemu članu društva pravico izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom oziroma temeljnim ali drugim splošnim aktom društva, pri čemer ta pravica ni omejena le na izpodbijanje odločitev, s katerimi je bilo neposredno poseženo v pravni položaj člana, temveč se razteza tudi na sodno uveljavljanje zakonitosti delovanja društva in njegovo delovanje skladno z notranjimi pravili društva. V ta okvir sodi tudi pravica izpodbijati volitve, saj se s slednjimi uresničuje pravica članov voliti in biti voljen v organe društva ter hkrati zagotavlja objektivna zakonitost delovanja društva.² Takšno stališče ni v nasprotju s 3. členom Konvencije MOD št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, ki določa, da sindikati sami sprejmejo svoja pravila in notranje akte, da svobodno izbirajo svoje predstavnike in da se sami upravljajo in delujejo ter oblikujejo svoje akcijske programe. Pravica do sodnega varstva zoper odločitve sindikata namreč ne posega v navedene pravice, temveč članom zagotavlja varstvo pred samovoljnim ravnanjem organov sindikata.

11. Sodba z dne 7. 2. 2018 ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V primeru nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku oziroma o vseh zahtevkih, ki so (bili) predmet pravde, ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe.³ Slednjo je sodišče prve stopnje na predlog tožnikov izdalo in na ta način odločilo o celotnem tožbenem zahtevku.

12. Dopolnilna sodba ni obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno z drugim odstavkom 326. člena ZPP se lahko dopolnilna sodba izda brez nove glavne obravnave, če naj jo izda isti sodnik, ki je izdal prvotno sodbo, zahtevek, glede katerega se zahteva dopolnitev, pa je bil zadosti obravnavan. Tožena stranka neizpolnjenost navedenih pogojev utemeljuje z očitkom kršitve 185. člena ZPP, ki jo vidi v dejstvu, da sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o dovolitvi spremembe tožbe. V skladu z ustaljeno sodno prakso mora sodišče odločiti o dovolitvi spremembe tožbe le, če ji tožena stranka nasprotuje; če se s spremembo strinja ali če se spusti v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa razloga za izdajo posebnega sklepa o spremembi tožbe ni.⁴ Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da se je tožena stranka spustila v obravnavanje po spremenjeni tožbi, ne da bi spremembi nasprotovala. Tožniki so namreč tožbo spremenili v 4. pripravljalni vlogi, tožena stranka pa je v nadaljnji vlogi prerekala njihove ter podajala lastne navedbe, medtem ko spremembi tožbe ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da spremembi ne nasprotuje, ter brez izdaje posebnega sklepa odločilo tudi o dodatno postavljenih zahtevkih.

13. Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče B. B. S tem dokazom je tožena stranka dokazovala dejstvo, da so bili sklepi zbora članov in obvestila v zvezi z volitvami izobešeni na oglasni deski, tako da so se člani z njimi lahko seznanili. Kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, to dejstvo za odločitev ni pomembno, saj so razpis volitev in volitve neveljavni ne glede na seznanjenost članov z navedenimi listinami.

14. Tožbeni zahtevek je popoln in sklepčen. Zahtevek, s katerim člani društva zahtevajo razveljavitev odločitev organov društva, je oblikovalne narave.⁵ Tožniki so zato pravilno zahtevali razveljavitev razpisa in volitev, pri čemer navedba razloga njihove neveljavnosti ne sodi v tožbeni zahtevek in izrek sodbe, temveč v trditveno podlago in obrazložitev sodbe.

15. Kot rečeno imajo člani sindikata pravico sodno uveljavljati zakonitost delovanja sindikata oziroma njegovo delovanje, skladno z notranjimi pravili sindikata. Dejstvo, da posamezni tožniki na konkretnih volitvah niso uresničili svoje aktivne volilne pravice, jim zato ne odvzema pravnega interesa za izpodbijanje volitev.

16. Pritožnica neutemeljeno vztraja pri ugovoru aktivne legitimacije sedmega tožnika. Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje sicer navajala, da je bil sedmi tožnik s sklepom izključen iz tožene stranke, in trdila, da se zoper sklep o izključitvi ni pritožil, ko je sedmi tožnik predložil vloženo pritožbo in pojasnil, na kakšen način jo je vročil toženi stranki, pa njenega prejema ni zanikala. Prav tako ni pojasnila, ali, kdaj, kateri organ in kako je o pritožbi odločil. Pritožbene navedbe, da pritožbe ni prejela ter da sedmi tožnik ni nikoli uveljavljal sodnega varstva zoper sklep o izključitvi iz članstva, zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP).

17. V času izvedbe volitev in vložitve tožbe je organiziranost tožene stranke in volitve njenih organov urejal Statut Sindikata X. (v nadaljevanju Statut).

18. Sodišče prve stopnje je odločitev o razveljavitvi razpisa volitev in samih volitev utemeljilo s tremi razlogi: 1) A. A. ni bil pooblaščen za razpis volitev; 2) kršena je bila pasivna volilna pravica članov, saj je bil mimo določb Statuta za kandidate določen pogoj članstva od ustanovitve sindikata dalje in 3) kršena je bila pravica članov, da predlagajo kandidate za predsednika in člane skupščine, saj je smelo v nasprotju z določbami Statuta kandidate predlagati le predsedstvo in 100 članov tožene stranke.

19. Iz navedb pravdnih strank in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožena stranka od leta 2012 ni imela skupščine, predsednika in podpredsednika, naloge sekretarja pa je opravljal A. A. na podlagi imenovanja s strani takrat še delujočega predsedstva, ki mu je mandat kasneje prav tako prenehal. V letu 2016 tožena stranka tako ni imela nobenega v skladu s Statutom izvoljenega ali imenovanega organa. Dne 5. 3. 2016 je bil sklican zbor članov, na katerem so člani tožene stranke sprejeli odločitev o njenem nadaljnjem delovanju, imenovali novo predsedstvo in A. A. za sekretarja ter odločili, da se redne volitve izvedejo jeseni 2016. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je v zgoraj opisani situaciji stališče sodišča prve stopnje, da A. A. ni bil pristojen za razpis volitev, prestrogo, saj bi onemogočilo nadaljnje delovanje tožene stranke. Ker ni deloval noben organ tožene stranke, ki bi lahko razpisal neposredne volitve skupščine in predsednika, je treba upoštevati odločitev zbora članov, saj gre za najvišji organ društva (sindikata), ki je pristojen za najpomembnejše odločitve (prvi odstavek 13. člena ZDru-1). Zbor članov pa je za (začasnega) sekretarja imenoval A. A., katerega prvenstvena naloga je bil prav razpis volitev, s katerimi bi se vzpostavili pogoji za delovanje tožene stranke v skladu s statutarnimi določbami.

20. Pritožba pa ne vzbudi nobenega pomisleka v nadaljnja razloga za razveljavitev razpisa volitev in izvolitve oziroma imenovanja članov skupščine in predsedstva. Tožena stranka tako ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so bili pogoji za predlaganje kandidatov in kandidiranje določeni v nasprotju s Statutom. Zaradi tega je bilo članom tožene stranke praktično onemogočeno predlagati kandidate,⁶ hkrati pa je bilo onemogočeno kandidiranje članom, ki so se v toženo stranko včlanili po njeni ustanovitvi. Gre za bistvene kršitve statutarnih določb, zaradi katerih so izvolitve na navedenih volitvah nezakonite in neveljavne, pri čemer to velja tako za člane skupščine in predsednika, ki so bili izvoljeni neposredno na volitvah, kot tudi za člane predsedstva, ki jih je imenovala nezakonito izvoljena skupščina.

21. Kot odgovor na pritožbene navedbe sodišče dodaja, da so društva (sindikati) samostojna in neodvisna združenja in imajo zato široko polje svobode pri določanju svoje notranje organizacije, načina delovanja, pogojev za sprejem v članstvo in prenehanje članstva, pravic in obveznosti članov. Nobenega dvoma tudi ni, da morajo biti sindikati zavarovani pred vsemi vmešavanji delodajalcev ob njihovem ustanavljanju, delovanju in upravljanju. Opisana avtonomija v zunanjih odnosih pa ne pomeni, da lahko vsakokratni organi v notranjih razmerjih prilagajajo statutarne določbe skladno s svojim pojmovanjem interesa sindikata. Sindikat mora pravila, ki si jih predpiše, spoštovati, saj so njegovi člani le na ta način varovani pred samovoljo in arbitrarnostjo organov sindikata. Morebitne kršitve sindikalne svobode s strani vodstva podjetja ali delovanje posameznih članov v nasprotju z interesi tožene stranke zato ne predstavljajo opravičljivega razloga za toženkine samovoljne posege v volilno pravico članov. Ker so torej pritožbene navedbe, ki izpostavljajo škodljivo ravnanje vodstva in tožnikov, pravno nepomembne, se pritožbeno sodišče do njih podrobneje ne opredeljuje. Tudi primerjava konkretnih volitev z volitvami predsednika države ne more voditi v uspeh pritožbe. Volitve organov tožene stranke namreč niso neveljavne, ker so v Statutu za kandidate predpisani določeni pogoji, temveč zato, ker je tožena stranka poleg teh določila še dodatne pogoje.

22. Neutemeljena je tudi pritožbena graja stroškovne odločitve. Tožniki so uspeli z zahtevkom za razveljavitev razpisa volitev ter volitev članov predsedstva in skupščine, propadli pa so z zahtevkom za razveljavitev zapisnika volilne komisije. Ker tožniki torej niso uspeli s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški, jim je tožena stranka dolžna povrniti celotne stroške postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP). Pritožniki grajajo tudi odmero stroškov, vendar je pritožbena navedba, da je sodišče stroške odmerilo previsoko, premalo konkretizirana, da bi lahko z njo dosegli pritožbeni preizkus posameznih stroškovnih postavk.

23. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanih sodb v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pritožbi tožene stranke je zato kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbi sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

24. O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena strankama s pritožbama ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, hkrati pa mora povrniti stroške pritožbenega postopka tožnikom, ki so argumentirano odgovorili na pritožbi. Za potrebne stroške tožnikov sodišče šteje: 1000 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 20 točk za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v višini 0,459 EUR in povišano za 22 % DDV znaša 571,18 EUR. Navedeni znesek mora tožena stranka tožnikom povrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

-------------------------------
¹ Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 23/2011 z dne 22. 5. 2014.
² V nasprotju s pritožbenimi navedbami tudi v zadevi II Ips 23/2011 ni šlo le za spor o izključitvi člana iz sindikata, temveč je bilo sporno tudi prenehanje mandata in pooblastil predsednika sindikata.
³ Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 344/2010 z dne 21. 11. 2013 in II Ips 213/2012 z dne 26. 11. 2014.
⁴ Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 451/2002 z dne 17. 3. 2004, I Cpg 161/2016 z dne 10. 1. 2017 in II Cp 4015/2009 z dne 2. 6. 2010.
⁵ Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2470/2014 z dne 29. 10. 2014.
⁶ Kandidata je lahko predlagalo le 100 članov, pri čemer je vseh članov tožene stranke 121.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 214/2019
• VDSS Sklep Pdp 579/2018
• VSC Sklep Cpg 170/2018