VSL Sklep II Cp 37/2019

Jedro

Pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogoča brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenja, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlagatelj dolžan v roku 15 dni plačati 449,30 EUR na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani. Gre za plačilo stroškov postopka za odpust uveden na predlog osebe zadržane v oddelku pod posebnim nadzorom. Naloženi znesek je sestavljen iz stroškov nagrade in nadomestila za izvedenca v višini 426,20 EUR in potnih stroškov za pričo v višini 23,10 EUR.

2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje pooblaščenka predlagatelja in najbližje osebe. Navaja, da že iz odločbe za brezpravno pravno pomoč izhaja, da predlagatelj nima nobenih dohodkov, da je bolan in nameščen v Zavod A. Dodeljena mu je brezplačna pravna pomoč. V zavodu v A. je bil zaradi prezasedenosti zavoda nameščen na nek hodnik. Vmes je bil trikrat hospitaliziran v B. Predlagatelj se ne strinja z mnenjem izvedenca. Zaprt je na zaprtem oddelku, sedaj pa mora po odločbi sodišča celo kriti stroške za izvedenca, s čigar mnenjem se ne strinja. Sodišče bi moralo upoštevati materialno stanje prosilca in odločiti, da stroške krije sodišče iz proračuna. V nasprotnem primeru bi bila odločitev protiustavna, saj nihče, ki je nameščen v zavod in nima prihodkov, ne more uveljavljati sodnega varstva, kar je v nasprotju z določbami Ustave RS in mednarodnimi konvencijami.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagatelju povrnitev stroškov, ki so nastali z izvedbo dokazov. Stroške sestavljajo nagrada in nadomestilo stroškov za izvedenca ter za potni stroški za pričo. Odločitev je oprlo na določilo 51. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) v zvezi z 71. in 78. členom ZDZdr. Po oceni pritožbe je taka odločitev protiustavna, saj osebam, zadržanim v zavodu in brez prihodkov onemogoča uveljavljanje sodnega varstva.

5. Po določilu 51. člena ZDZdr se stroški postopka za izvedbo dokazov, tolmača in odvetnika osebe predhodno krijejo iz sredstev sodišča. Če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj. Če sodišče predlogu za sprejem ugodi, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, razen stroškov morebitnega pooblaščenca predlagatelja, ki jih krije predlagatelj (51. člen ZDZdr).

6. Citirano določilo ureja stroške, ki nastanejo v postopku sprejema osebe na zdravljenje oz. obravnavo. V obravnavanem primeru pa gre za odpust osebe iz oddelka pod posebnim nadzorom, ki ga urejajo členi 69., 70. in 71. ZDZdr. Sedmi odstavek 71. člena ZDZdr določa, da se stroški postopka krijejo v skladu 51. čl. ZDZdr, če je postopek za odpust uveden na podlagi predloga osebe, njenega odvetnika, najbližje osebe ali zakonitega zastopnika. Vendar v obravnavanem primeru o stroških postopka ni mogoče odločiti v skladu z 51. členom ZDZdr, saj gre za drugačno situacijo, zaradi česar ni možna skladna uporaba citiranega določila.¹ 51. člen ZDZdr namreč ureja pravila o stroških postopka v primeru zadržanja na zdravljenju oz. obravnavi na oddelku pod posebnim nadzorom, 71. člen ZDZdr pa ureja stroške postopka v primeru odpusta z zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom.

7. Poleg tega pa pravna narava razmerij v postopkih zadržanja na zdravljenju na oddelkih pod posebnim nadzorom onemogočajo brezpogojno uporabo pravil o povrnitvi stroškov postopka, kjer velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev, kriterij uspeha. Smisel 51. člena ZDZdr ne more biti le uspeh v postopku. Iz citiranega določila smiselno izhaja, naj v primeru, če je oseba sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom stroške postopka krije država. Torej tudi v primeru (kot je obravnavani), ko je bil zavrnjen predlog za odpust osebe (ki tako ostaja na zdravljenju) in oseba nima premoženja ter sredstev za preživljanje (v obravnavanem primeru ji je bila odobrena BPP) stroške krije država. Saj je v nasprotnemu primeru oseba, zadržana na zdravljenju in brez premoženja ter sredstev za preživljanje, onemogočena pri uveljavljanju svoje pravice predlagati odpust z zdravljenju, ki je zaradi izvedbe dokaza z izvedencem redno povezan s stroški.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP, v zvezi s 137. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)).

-------------------------------
¹ Možna bi bila smiselna uporaba.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 723/2019
• VSM Sklep I Cp 346/2023
• sodba in sklep I U 1446/2010