VSL Sodba II Cp 2075/2018

Jedro

Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Na tretjo osebo, ki ni pogodbena stranka, lahko pogodba vpliva le na način, da se njej v korist ustanovi kakšna pravica.

Obljuba tretje osebe eni od pogodbenih strank ne vzpostavlja obveznosti tretje osebe do druge pogodbene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi VL 120092/2015 z dne 9. 10. 2015 tudi v 1. in 3. točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki v 8 dneh povrniti 730,37 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki najprej navaja, da je predlagala zaslišanje priče A. A., ki je prav tako kot B. B. nastopil na volitvah za Državni zbor na listi X. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, kljub temu, da je predsednik stranke C. C. vse navedbe zanikal in kandidata obdolžil, da sta navadna sleparja. Sodišče bi moralo zaslišati omenjeno pričo zaradi ugotovitve vseh okoliščin in dejstev glede plačila storitev volilne kampanje ter ga soočiti z naročnikom storitev C. C. Sodišče bi moralo upoštevati dejstvo, da stranka X ni zagotovila propagandnega materiala za promocijo kandidatka oziroma postavitev transparentov in plakatov ter ostale propagandne dejavnosti. Predsednik stranke X je B. B. in A. A. obljubil, da bo stranka pokrila stroške volilne kampanje za oba kandidata s tem, da je treba predložiti račun firme, ki bo to delo opravila, in sicer v višini 5.000,00 EUR za oba. Stranka X je pokrila vse stroške volilne kampanje predsedniku stranke C. C. Pravilnik stranke nikdar ni bil sprejet na Skupščini. Tajnik stranke je povedal, da so stroške kampanje za C. C. v višini 40.000,00 EUR kompenzirali z najemnino za poslovne prostore stranke v njegovi hiši. C. C. svoje kampanje ni plačal. B. B. in A. A. sta nastopala na volitvah v neenakih pogojih glede na C. C., za katerega je tožeča stranka ugotovila, da je slepar in kriminalec, ki je že bil obsojen za veliko tatvino in sedel tri leta na Dobu.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka opozarja, da tožeča stranka ni opozorila na kršitve določb postopka oziroma jih ni uveljavljala takoj, ko je bilo to mogoče. V postopku v sporu majhne vrednosti se zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja sodba sploh ne more izpodbijati. Odločitev je pravilno oprta na 125. člen Obligacijskega zakonika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, zato je sodbo sodišča prve stopnje dopustno izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v sporu odločala sodnica posameznica.

6. Tožeča stranka je z B. B., kandidatom stranke X, dne 25. 6. 2014 sklenila pogodbo za izvedbo predvolilne kampanje za volitve v državni zbor dne 13. 7. 2014. Za opravljene propagandne storitve (nabava plakatov, panojev, medijske objave) je tožeča stranka dne 15. 9. 2014 izstavila račun 6/2014 v znesku 1.850,00 EUR in ga naslovila na toženo stranko, ki je račun zavrnila, s pojasnilom, da ni ne naročnik ne prejemnik storitve.

7. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 125. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Na tretjo osebo (toženo stranko), ki ni pogodbena stranka, lahko pogodba vpliva le na način, da se njej v korist ustanovi kakšna pravica. Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti, tudi če sta se tožeča stranka in B. B. dogovorila, da se račun za propagandne storitve „pošlje direktno naročniku ... stranki“. Na tretjo osebo lahko obveznost preide le, če je izjavljena ustrezna volja (npr. s prevzemom dolga, prevzemom izpolnitve, odstopom terjatve) ali če to zakon izrecno določa.

8. Glede trditev tožeče stranke, da je C. C. B. B.-ju (in A. A.) obljubil, da bo obema pokril stroške volilne kampanje na podlagi predloženih računov, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da obljuba tretje osebe eni od pogodbenih strank (toženi stranki) ne vzpostavlja obveznosti tretje osebe do druge pogodbene stranke (tožeče stranke). Iz istega razloga tudi zaslišanje priče A. A., ki naj bi potrdil, da je C. C. tudi njemu obljubil povrnitev stroškov volilne kampanje, ni bilo potrebno.

9. Zaradi navedenega in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na 165. členu v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato teh stroškov ni mogoče šteti za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP in jih tožena stranka nosi sama. Tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 2512/2014
• Sodba III Ips 135/2008
• VSL sodba I Cpg 1343/99