VSL Sodba II Cp 1641/2018

Jedro

Skladno z razpravnim načelom je sodišče v pravdnem postopku vezano na dokazno ponudbo pravdnih strank (7. člen ZPP). Neumesten je zato pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo toženke in priče D. S., saj toženka izvedbe teh dokazov ni predlagala. Poleg tega se brez opravičila ni odzvala niti vabilu na glavno obravnavo, s čimer je sama onemogočila svoje zaslišanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 175,57 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 61370/2016 z dne 13. 6. 2016, po katerem je toženka dolgovala tožnici 2.072,48 EUR z obrestmi in izvršilnimi stroški, ohranilo v veljavi za 2.031,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2016 dalje in za izvršilne stroške z obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je še naložilo, da mora tožnici povrniti tudi 525,90 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Toženka se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev ali spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodbe ni mogoče preizkusiti, ker je njena obrazložitev protislovna in pomanjkljiva. Sodišče ni zaslišalo prič T. Z. in D. S., ampak se je oprlo samo na tožničine listine. Tožnice ni zastopal pravi zastopnik. Tožničine izjave so neresnične. Račun, ki ga je tožnica poslala toženki, ni bil izstavljen skladno z dogovorom. Poleg tega je tožnica toženki priznala popust; 35 % je upoštevala ob naročilu, dodatnega popusta pa kljub obljubi še ne. Toženka je račun zavrnila. Potrdila je le prejem embalaže, ki je bila tožnici že vrnjena. Sicer pa je nemudoma javila, da ima izdelek napako.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev skrbno, pregledno in izčrpno obrazložilo. Jasnim dejanskim in pravnim razlogom izpodbijane sodbe ni treba ničesar dodati, posebej ker toženka v pritožbi le ponavlja svoje ugovore, na katere ji je sodišče prve stopnje že pravilno odgovorilo. Izpodbijano sodbo je vsekakor mogoče preizkusiti, zato ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero posplošeno meri pritožba.

6. Skladno z razpravnim načelom je sodišče v pravdnem postopku vezano na dokazno ponudbo pravdnih strank (7. člen ZPP). Neumesten je zato pritožbeni očitek, da sodišče ni zaslišalo toženke in priče D. S., saj toženka izvedbe teh dokazov ni predlagala. Poleg tega se brez opravičila ni odzvala niti vabilu na glavno obravnavo, s čimer je sama onemogočila svoje zaslišanje.

7. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, utemeljeno sledilo tožničinim trditvam (212. člen ZPP). Te so povsem jasne in nedvoumne ter skladne z vsebino predložene listine, medtem ko toženka za svoje trditve ni ponudila nobenega dokaza, razen zavrnitve računa in fotografij, ki pa jih niti pritožbi ni predložila. Toženka tako ni z ničimer dokazala, da je imelo izročeno blago napako, ki jo je nemudoma grajala. Enako velja za njeno trditev, da je prevzela le embalažo, blaga pa ne, in da se je s tožnico dogovorila še za dodatni popust. Kot je toženki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, so takšne njene trditve za povrh očitno protislovne, zato se z njimi ne more uspešno zoperstaviti tožničinemu zahtevku.

8. Izpodbijana odločitev je glede na ugotovljeno dejansko stanje tudi materialnopravno pravilna. Kupljeno blago je treba plačati. Toženka ni dokazala okoliščin, zaradi katerih sme kupec uveljavljati znižanje kupnine. To pomeni, da z izpolnitvijo svoje obveznosti, upoštevaje 496. člen Obligacijskega zakonika (OZ), ni upravičena odlašati.

9. Na domnevno napačno zastopanje bi se smela sklicevati kvečjemu tožnica, ne pa toženka, saj morebitna takšna kršitev ne posega v toženkin procesni položaj. Sicer pa je tožničin zakoniti zastopnik izrecno odobril vsa procesna dejanja, ki jih je v postopku opravil tožničin prvotni pooblaščenec.

10. Ker torej pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in prvo sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

11. Toženka je s pritožbo propadla, zato mora tožnici povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Skupaj znašajo 175,57 EUR, obsegajo pa izdatek za sestavo odgovora in 2 % materialnih stroškov, oboje v priglašeni višini, ki je skladna z Odvetniško tarifo. Če bo toženka s plačilom pritožbenih stroškov zamujala, bo tožnici od navedenega zneska dolgovala še zakonske zamudne obresti (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 378. in 299. člena OZ).

Datum zadnje spremembe:

15.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 40/2015
• VSL sklep I Cpg 808/2010
• VSM sodba I Cp 1469/2014