<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 417/2019

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.417.2019
Evidenčna številka:VSL00021406
Datum odločbe:13.03.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Matej Čujovič (preds.), Polona Marjetič Zemljič (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o preživljanju skupnih otrok - nujno preživljanje - življenjski standard - materialna ogroženost

Jedro

Vsebinski kriterij pri določanju preživnine v začasnih odredbah ni ustrezen življenjski standard, ampak nujno preživljanje. Sodišče ob okoliščinah konkretnega primera ni moglo s stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bilo preživljanje tri in osemletnega otroka pravdnih strank ogroženo, zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na določitev začasne preživnine za oba otroka, pravilno zavrnilo. Tožnica namreč ni specificirala nujnih stroškov za preživljanje, ampak je specificirala stroške, ki so po njeni oceni potrebni za zdrav psihofizični razvoj obeh otrok, in ni podala konkretnih trditev in dokazov v zvezi s premoženjskim stanjem in dohodki toženca, ker po lastnih navedbah ne ve, če kakršnekoli dohodke sploh ima.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani IV. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu s 4. 12. 2018 delno ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in (tudi po uradni dolžnosti) glede varstva in vzgoje ter stikov izdalo začasno odredbo z vsebino, ki izhaja iz I. do III. točke izreka sklepa. Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka). Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen v delu, ki se nanaša na določitev začasne preživnine mld. sina in mld. hčerko pravdnih strank.

2. Odločitev sodišča zoper zavrnilni del sklepa s 4. 12. 2008 (IV. točka) izpodbija tožnica ter predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo v razveljavljenem delu vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je za stroške prehrane za posameznega otroka na dan priznalo le 1,66 EUR in 7,00 EUR mesečno za higienske pripomočke. Poleg tega k stroškom preživljanja ni prištelo stroškov bivanja v varni hiši, ki znašajo na otroka 44,63 EUR mesečno. Zakaj tega ni upoštevalo, iz obrazložitve sodišča ni mogoče razbrati. Glede na starost otrok pet in osem let, bi moralo med nujne stroške upoštevati tudi stroške za igrače, družabne igre in knjige. Sodišče bi moralo upoštevati prvenstveno koristi otrok in jim določiti vsaj minimalno preživnino, saj je morala mati otrokoma priskrbeti nova oblačila in obutev ter najnujnejše potrebščine, ker so pred nasiljem v družini pobegnili v varno hišo in sabo vzeli le najnujnejše. Sodišče očetu ni naložilo začasno niti minimalne obveznosti plačevanja preživnine, za kar sta otroka nedvomno prikrajšana, kar pa ni v skladu z določili ZZZDR in je sodišče v tem delu tudi zmotno uporabilo določila materialnega prava.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo, da se v družinskih postopkih z regulacijskimi začasnimi odredbami začasno uredi izjemen položaj, v katerem je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. Vsebinski kriterij pri določanju preživnine v začasnih odredbah zato ni ustrezen življenjski standard, ampak nujno preživljanje. Sodišče ob okoliščinah konkretnega primera ni moglo s stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bilo preživljanje tri in osemletnega otroka pravdnih strank ogroženo, zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na določitev začasne preživnine za oba otroka zavrnilo. Tožnica namreč ni specificirala nujnih stroškov za preživljanje, ampak je specificirala stroške, ki so po njeni oceni potrebni za zdrav psihofizični razvoj obeh otrok, in ni podala konkretnih trditev in dokazov v zvezi s premoženjskim stanjem in dohodki toženca, ker po lastnih navedbah ne ve, če kakršnekoli dohodke sploh ima.

6. Z začasno odredbo se določi preživnina le za kritje otrokovih nujnih eksistenčnih potreb, ki jih je sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve ocenilo glede na okoliščine primera in starost otrok v višini 376,09 EUR za oba otroka. Če k temu prištejemo že znesek 90 EUR (stroški varne hiše za oba otroka), ob nespornem dejstvu, da ima tožnica za preživljanje na razpolago socialno pomoč in otroški dodatek v skupni višini 901,88 EUR mesečno, je pravilen materialnopravni zaključek sodišče prve stopnje v 18. točki obrazložitve, da nujni stroški preživljanja mladoletnih otrok (466 EUR) ob mesečnih prejemkih 901,88 EUR ne dajejo podlage za zaključek, da je verjetno izkazana ogroženost mladoletnih otrok do te mere, da bi bil potreben poseg sodišča z izdajo začasne odredbe v kontekstu preživninske obveznosti toženca.

7. Glede na navedeno je sodišče pritožbo tožnice zoper IV. točko izpodbijanega sklepa zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep (365. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 411

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NTQx