VSL Sklep Cst 30/2019

Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 341. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 4. 1. 2018 in da je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), ter da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z določbami 337. do 343. člena ZFPIPP. Po presoji višjega sodišča dolžnik s pritožbenimi navedbami glede „napačnosti in pristranskosti“ javne dražbe ne more uspešno izpodbiti obravnavanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz Zapisnika o prvi javni dražbi (p.d.131) ne izhaja, da bi kdorkoli uveljavljal ugovore ali pripombe k postopku javne dražbe.

Izrek

1. Pritožba M. Š. se zavrže.

2. Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 9.10.2018, katere predmet je prodaja nepremičnine parc.št. 1/1 k.o. ... (ID ...) in nepremičnine parc.št. 2/22 k.o. ... (ID ...), do celote 1/1 za ceno 20.340,00 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje dražitelj M. Š. Zatrjuje obstoj napak v postopku javne dražbe in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovni razpis dražbe. Pritožbo vlaga tudi stečajni dolžnik. Tudi on zatrjuje napake pri izvedbi javne dražbe in zahteva njeno razveljavitev ter razpis nove dražbe z enako izklicno ceno.

3. Pritožba M. Š. ni dovoljena.

4. Zoper sklepe, izdane v postopku zaradi insolventnosti, se smejo pritožiti stranke postopka (prvi odstavek 126. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. V stečajnem postopku kot glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati (kot stranke glavnega postopka) vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Iz pritožbe je razvidno, da je pritožnik M. Š. dražitelj, ki je sicer uspel na prvi javni dražbi, vendar pa pogodba z njim ni bila sklenjena, saj v postavljenem roku ni plačal kupnine. Pritožnik ne zatrjuje, da je upnik stečajnega dolžnika niti to ne izhaja iz listinske dokumentacije v spisu. Tisti, ki želi kupiti premoženje stečajnega dolžnika, ni stranka stečajnega postopka, zato njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP), pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi (tretji odstavek 128. člena ZFPPIPP), jo je zavrglo višje sodišče (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena in tretjim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).

6. Pritožba stečajnega dolžnika ni utemeljena.

7. Ni utemeljena pritožbena navedba, da ni jasno, na koga se izpodbijani sklep nanaša in da ga o njem dolžnika ni nihče obvestil. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi predloga upravitelja (p.d. 131), iz katerega izhaja, da sodišču predlaga sklenitev prodajne pogodbe z dražiteljem P. K. za ceno 20.340,00 EUR. Predlogu je upravitelj priložil izvod prodajne pogodbe, zapisnik javne dražbe in potrdilo o plačilu varščine. Iz spisa izhaja, da je bil izpodbijani sklep objavljen na portalu Ajpes dne 18.10.2018.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 341. člena ZFPPIPP. Ugotovilo je, da je bila javna dražba izvedena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji z dne 4.1.2018 in da je upravitelj prodajno pogodbo sklenil z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), ter da je vsebina prodajne pogodbe v skladu z določbami 337. do 343. člena ZFPIPP. Po presoji višjega sodišča dolžnik s pritožbenimi navedbami glede „napačnosti in pristranskosti“ javne dražbe ne more uspešno izpodbiti obravnavanega sklepa sodišča prve stopnje. Iz Zapisnika o prvi javni dražbi (p.d.131) ne izhaja, da bi kdorkoli uveljavljal ugovore ali pripombe k postopku javne dražbe.

9. Iz dolžnikove pritožbe je mogoče razbrati, da nasprotuje predvsem temu, s kom je bila po zaključeni dražbi sklenjena prodajna pogodba. Glede na to, da stečajni dolžnik zahteva razveljavitev dražbe in razpis nove dražbe za isto izklicno ceno, se postavlja vprašanje, kakšen bi bil interes dolžnika za razveljavitev sklepa o izdaji soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Upravitelj je premoženje stečajnega dolžnika prodal na podlagi izklicne cene in na način, določen v (pravnomočnem) sklepu o prodaji in nato sklenil prodajno pogodbo z (drugim) najugodnejšim dražiteljem po ceni, ki je bila kot najvišja dosežena na javni dražbi. Dosežena prodajna cena je z vidika poplačila upnikov ugodna. Ker je eno izmed temeljnih načel stečajnega postopka doseganje najboljših (in najhitrejših) možnosti za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), tudi zaradi tega ni videti nobenega razloga za razveljavitev prodaje. Dolžnik namreč ne zatrjuje, da bi zaradi (zatrjevanih) napak pri izvedbi dražbe prišlo do prodaje po nižji ceni, kot bi sicer lahko bila dosežena. Prav tako ne trdi, da to, kdo je najuspešnejši ponudnik, kakorkoli vpliva na to, kakšno (ali kako hitro) bo poplačilo upnikov.

10. Ker višje sodišče ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

10.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 260/2023
• VSL Sklep Cst 306/2018
• VSL sklep Cst 28/2011