VSL Sklep Cst 118/2019

Jedro

Če v postopku osebnega stečaja, v katerem so dolžniku odpuščene obveznosti, pri končni razdelitvi ostane denarno dobroimetje v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, se to prenese v dobro proračuna Republike Slovenije.

Znesek 1.521,60 eurov ni majhen znesek.

Upravitelj ni uspel ovreči izračuna pritožnice, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o tem, da bi z razdelitvijo stečajne mase upnikom nastali nesorazmerni stroški.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje postopek osebnega stečaja končalo (1. točka izreka), razrešilo je upravitelja M. P. (2. točka izreka) ter odločilo, da se sredstva v višini 1.521,604 eurov izplačajo na račun stečajne dolžnice.

2. Zoper sklep se je pritožila v uvodu navedena upnica kot pravna naslednica upnice P. Navedla je, da sklep izpodbija v celoti ter uveljavljala „vse“ pritožbene razloge. Ker upniki niso bili v celoti poplačani, je nasprotovala odločitvi sodišča prve stopnje o prenosu dela stečajne mase na račun stečajne dolžnice. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je upravitelj odgovoril, da vztraja pri stališču, da bi delitev povzročila nesorazmerne stroške, hkrati pa je še opozoril, da odločitev sodišča o prenosu dela stečajne mase na dolžnico nima podlage v njegovem predlogu, saj je sam predlagal, da se denarno dobroimetje prenese v dobro proračuna Republike Slovenije.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi so bile dolžnici s pravnomočnim sklepom odpuščene obveznosti. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP). Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je po plačilu stroškov postopka ostalo v stečajni masi denarno dobroimetje v višini 1.521,60 eurov, ki bi ga bilo treba razdeliti upnikom. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožnice, da gre za denarna sredstva, ki ne pripadajo dolžnici.

6. V konkretnem primeru pa upravitelj sodišču ni predlagal razdelitve tega premoženja upnikom, ker je zatrjeval, da bi z razdelitvijo nastali za stečajno maso nesorazmerni stroški. Takemu stališču je sledilo tudi sodišče prve stopnje. Posledično je ugotovilo, da so v stečajnem postopku opravljena vsa dejanja in izdalo sklep o končanju postopka. Pri tem pa ni sledilo predlogu upravitelja, da se denarno dobroimetje na podlagi določbe devetega odstavka 374. člena ZFPPIPP prenese v dobro proračuna Republike Slovenije, pač pa je odločilo, da se sredstva iz stečajne mase izplačajo na račun stečajne dolžnice. Odločitev o zavrnitvi upraviteljevega predloga je oprlo na določbo 383. člena ZFPPIPP. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotno uporabilo materialno pravo, saj v 5. točki drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP ni izključena smiselna uporaba določbe devetega odstavka 374. člena ZFPPIPP, pač pa le drugega do petega odstavka 374. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je materialnopravno zmoten tudi zaključek, da se znesek denarnega dobroimetja izplača na račun stečajni dolžnici. Če v postopku osebnega stečaja, v katerem so dolžniku odpuščene obveznosti, pri končni razdelitvi ostane denarno dobroimetje v tako majhnem znesku, da bi z njegovo razdelitvijo upnikom nastali nesorazmerni stroški, se to prenese v dobro proračuna Republike Slovenije. Republika Slovenija v zvezi s prevzetim denarnim dobroimetjem ne odgovarja za obveznosti dolžnika (sedmi odstavek 374. člena ZFPPIPP). O prenosu premoženja odloči sodišče s sklepom o končni razdelitvi (osmi odstavek 374. člena ZFPPIPP).

7. Upnica v pritožbi zatrjuje, da pri znesku 1.521,60 eurov ne gre za majhen znesek. Ob primerjavi z višino denarnega zneska, ki se izplača iz sredstev proračuna za začetne stroške stečajnega postopka, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da pri znesku tisočpetsto eurov stečajne mase v postopku osebnega stečaja ne gre za majhen znesek. Zato ni izpolnjen eden od pogojev za uporabo določbe devetega odstavka 374. člena ZFPPIPP. Pritožnica pa utemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi z razdelitvijo tega denarnega zneska upnikom nastali nesorazmerni stroški. Pri tem upnica specificira stroške: za vodenja računa 20,00 eurov; ob nakazilu ustreznega zneska posameznim upnikom bi nastal strošek 21 x 0,50 eurov, skupaj 30,50 eurov. Strošek računovodstva ne bi presegli 100,00 eurov bruto, nagrada upravitelju bi znesla 183,56 eurov in taksa za delitev 16,50 eurov. Po njenem izračunu bi bilo za razdelitev upnikom namenjenih 1.191,04 eurov, od česar bi upnica prejela glede na njen delež 1.048,16 eurov.

8. Upravitelj je na ta izračun pritožnica odgovoril, da bi strošek vsake transakcije znašal 0,38 eurov, da mesečni bančni strošek znaša 5,00 eurov ter da je treba upoštevati nagrado upravitelja v višini 10% zneska, ki bi se delil, z DDV. Na podlagi navedenih trditev po oceni pritožbenega sodišča upravitelj ni uspel ovreči izračuna pritožnice, s katerimi izpodbija zaključek sodišča prve stopnje o tem, da bi z razdelitvijo stečajne mase upnikom nastali nesorazmerni stroški, ki pa temelji ravno na trditvah upravitelja v končnem poročilu.

9. S tem se izkaže, da je pritožba utemeljena. Ker niso izpolnjeni pogoji za končanje postopka osebnega stečaja, materialnopravno ni pravilen sklep o končanju postopka osebnega stečaja in o razrešitvi stečajnega upravitelja. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem naj sodnica upravitelja pozove, da izdela končno delitev stečajne mase.

Datum zadnje spremembe:

08.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 259/2017
• VSL Sklep II Ip 71/2018
• VSL sklep Cst 633/2016