VSL Sklep I Cp 849/2018

Jedro

Za rešitev vprašanja, ali je nepremičnino mogoče fizično deliti, je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Postavitev ustreznega izvedenca je praviloma predpogoj za odločitev. Pri postavitvi izvedenca tako ne gre zgolj za izvedbo dokaza, ki bi bil v korist ene ali druge stranke, kar bi izključevalo uporabo 36. člena ZNP. Določilo 36. člena ZNP je specialno in ureja primere, ko brez določenega dokaza postopka ni mogoče izvesti in je z njim v takih primerih izključena tudi uporaba pravil dokazovanja, ki veljajo v pravdnem postopku. Sodišče bi bilo dolžno predujem za stroške izvedenca (geodeta) naložiti predlagatelju in postopati v skladu s citiranim določilom v primeru, če predlagatelj v roku ne založi predujma za izvedbo dokaza.

Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo delitve potrebna vlaganja, je mogoča le ob soglasju solastnikov, vendar je treba ločiti vlaganja brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabiti za določen namen. Za kakšne vrste vlaganj bi v obravnavanem primeru lahko šlo, pa je vprašanje, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke in nanj (še) ni odgovorjeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo nepremičnino s parcelami ID znak 0000 4853, 0000 4856/2, 0000 4852/1 in 0000 4852/2, ki predstavlja poslovno stanovanjsko stavbo s pripadajočim stavbnim zemljiščem na naslovu L., tako, da delež nasprotnega udeleženca, ki znaša 9/1800, prevzamejo obstoječi solastniki v sorazmerju s svojimi obstoječimi deleži (I. točka izreka). Odločilo je, da morajo predlagatelji izplačati nasprotnega udeleženca do višine njegovega solastniškega deleža v znesku 2.377,35 EUR, najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa (II. točka izreka). Do dokončnega izplačila tega zneska ima nasprotni udeleženec zastavno pravico na nepremičnini iz I. točke izreka do višine svoje terjatve (III. točka izreka). Nasprotni udeleženec mora predlagateljem povrniti 193,23 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne uporabe procesnih določil. Navaja, da je izpodbijani sklep posegel v njegova ustavna upravičenja do zasebne lastnine. Iz izvedenskega mnenja izvedenke A. A. jasno izhaja, da je nepremičnino mogoče deliti v naravi, in sicer tako, da nasprotni udeleženec dobi pisarno v izmeri 5,81 m2, ki leži v pritličju na vzhodni strani, skupaj z ustreznim deležem na zemljišču. Predlagatelj je začel postopek s trditvijo, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča. Ravno iz razloga, ker je nasprotnemu udeležencu uspelo izkazati, da je fizična delitev mogoča in izvedljiva, prvostopenjsko sodišče ne more zaključiti, da nasprotni udeleženec ni dokazal svojih trditev, ker ni plačal predujma za izvedenca geodetske stroke. Odločitev sodišča je v nasprotju s procesnimi pravili dokazovanja določenimi v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP).

Protispisen je zaključek sodišča, da naj bi zaradi neplačila predujma nasprotni udeleženec pristal na stališče predlagateljev, da fizična delitev v naravi ni mogoča. Sodišče je predlagatelje v pozivu na plačilo predujma opozorilo na posledice neplačila, ki po 36. členu ZNP pomeni umik predloga. Predlagatelji so izrecno izjavili, da izvedenca geodetske stroke ne bodo plačali in tega tudi niso storili. Sodišče je iz neznanih razlogov založitev predujma naložilo nasprotnemu udeležencu, za kar ni imelo nobene podlage. Namesto, da bi postopek ustavilo, je vsebinsko odločilo o predlogu, kar je arbitrarno in nezakonito. S takim načinom je nasprotnega udeleženca razlastninilo.

Sodišče je na naroku 17. 1. 2018 sklenilo, da se bo narok za obravnavanje zadeve preložil na nedoločen čas zaradi dopolnitve izvedenskega mnenja. Sodišče je nato v nasprotuje s tem sklepom zadevo z izpodbijanim sklepom zaključilo. Tako ravnanje predstavlja kršitev pravil postopka, saj si nasprotni udeleženec glede na zaključek naroka 17. 1. 2018 sploh ni predstavljal, niti ni pričakoval, da bo sodišče nenadoma zadevo zaključilo.

3. Predlagatelji so na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorili in v odgovoru na pritožbo predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) mora sodišče na podlagi vloženega predloga za delitev najprej ugotoviti, ali je možna fizična delitev. To je dolžno ugotoviti ne glede na to, kakšen način delitve je predlagan. V predlogu za delitev lahko stranke predlagajo, kako naj sodišče odloči oz. na kakšen način naj se opravi delitev, vendar sodišče na predlog ni vezano. Udeleženci se lahko o načinu delitve (mimo vrstnega reda, ki ga sicer določa za primer delitve 70. člen SPZ) odločijo le v primeru, če o tem dosežejo sporazum (ki ga v obravnavnem primeru očitno niso). Če ga ne dosežejo, se sodišče na njihove predloge glede načina delitve ne ozira¹. Sodišče zakon zavezuje, da najprej poskuša doseči delitev v naravi. Šele, če to ni mogoče, lahko pride do delitve s prodajo in delitvijo izkupička. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje solastni del nasprotnega udeleženca razdelilo med ostale solastnike (predlagatelje), čemur nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno nasprotuje.

6. Sodišče mora pred dokončno odločitvijo najprej rešiti vprašanje, ali je nepremičnino mogoče fizično deliti. Brez rešitve tega vprašanja ni mogoča pravilna odločitev. Za rešitev tega vprašanja je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Zato je postavitev ustreznega izvedenca praviloma predpogoj za odločitev. Pri postavitvi izvedenca tako ne gre zgolj za izvedbo dokaza, ki bi bil v korist ene ali druge stranke, kar bi izključevalo uporabo 36. člena ZNP. Določilo 36. člena ZNP je specialno in ureja primere, ko brez določenega dokaza postopka ni mogoče izvesti in je z njim v takih primerih izključena tudi uporaba pravil dokazovanja, ki veljajo v pravdnem postopku. Nasprotni udeleženec zato v pritožbi pravilno navaja, da bi bilo sodišče dolžno predujem za stroške izvedenca (geodeta) naložiti predlagatelju in postopati v skladu s citiranim določilom v primeru, če predlagatelj v roku ne založi predujma za izvedbo dokaza.

7. Prvostopenjsko sodišče je poskušalo rešiti vprašanje možnosti fizične delitve s postavitvijo izvedenke gradbene stroke. Ta je v izvedenskem mnenju in njegovi dopolnitvi ugotovila, da je fizična delitev mogoča ob spremembah in predelavah nepremičnine, vendar je vprašljiva smiselnost delitve glede na majhen delež in nezmožnost dogovorov med solastniki. Ugotovila je, da so vlaganja oz. predelave potrebne in odvisne od potrebe za izvedbo direktnega dostopa z dvorišča in WC-ja v pisarni ter souporabe oz. služnosti skupnega vhoda in sanitarij.

8. Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo delitve potrebna vlaganja, je mogoča le ob soglasju solastnikov, vendar je treba ločiti vlaganja brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabiti za določen namen (primerjaj sklep VSL I Cp 2003/2011). Za kakšne vrste vlaganj bi v obravnavanem primeru lahko šlo, pa je vprašanje, na katerega lahko odgovori le izvedenec ustrezne stroke in nanj (še) ni odgovorjeno.

9. Na naroku 7. 1. 2018 je sodišče sklenilo, da bo pozvalo izvedenko na dopolnitev izvedenskega mnenja v zvezi z možnostjo vzpostavitve etažne lastnine glede na to, da gre za poslovno stavbo v kateri je možnih več poslovnih dejavnosti. Nato pa je z izpodbijanim sklepom vsebinsko odločilo o zadevi tako, da je na novo določilo solastninske deleže in solastni delež nasprotnega udeleženca razdelilo med predlagatelje. Nasprotni udeleženec tako postopanje prvostopenjskega sodišča utemeljeno izpodbija. Sodišče je namreč narok preložilo na nedoločen čas zaradi dopolnitve izvedenskega mnenja, saj je ostalo vprašanje, ali je možna fizična delitev nepremičnine, nerazčiščeno.

10. Pritožbeno sodišče je zato zaradi opisanih postopkovnih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP), navodila pa so razvidna iz obrazložitve.

-------------------------------
¹ Kar pa ne pomeni, da jih ni dolžno pretehtati in če je to mogoče, tudi upoštevati.

Datum zadnje spremembe:

08.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1278/2016
• VSL sklep I Cp 3390/2012
• VSL sklep I Cp 2776/2009