VSL Sklep II Cp 2288/2018

Jedro

Iz navedb v tožbi izhaja, da je tožnik delo za drugega toženca opravljal preko podjetja M., d.o.o., torej bi lahko šlo za razmerje med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Zato, da bi bilo mogoče drugega toženca šteti za uporabnika h kateremu je bil delavec napoten na delo, mora biti med drugim tožencem kot uporabnikom in delodajalcem tožnika sklenjen dogovor, kot ga ureja 62. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi ter prvostopnemu sodišču naloži nadaljevanje pravdnega postopka. Odločitev sodišča je posledica zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe določb 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Prvotožena stranka (prva toženka) je zavarovalnica, za katero je nedvomno podana stvarna pristojnost sodišča prve stopnje. Stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča bi bila podana zoper prvo toženko le v primeru, če bi ta nastopala kot sospornik tožnikovega delodajalca, podjetja M., d.o.o., in ne drugotožene stranke (drugega toženca), pri katerem tožnik ni bil v delovnem razmerju. Sodišče je nedvomno stvarno pristojno tudi za odločitev zoper drugega toženca. Tožnikov delodajalec je podjetje M., d.o.o., kar je razvidno iz tožbenih trditev in priloženih dokazov. Dejstvo, da je za tožnikovo škodo poleg njegovega delodajalca soodgovoren tudi drugi toženec, ker delo, ki ga je tožnik zanj opravljal, ni bilo organizirano varno in v skladu s pravili stroke, ne more spremeniti dejstva, da drugi toženec ni bil tožnikov delodajalec, zato ni podana izključna stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Spor med tožnikom in drugim tožencem, s katerim tožnik ni bil v delovnem razmerju, ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem in je pristojnost delovnega sodišča zoper drugega toženca izključena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je kot individualni delovni spor opredeljen spor, kjer gre za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDSS-1 pa je delovno sodišče pristojno za odločanje tudi, če je v odškodninskem sporu, za katerega je podana pristojnost delovnega sodišča po določbah tega zakona, kot sospornik tožena zavarovalnica. Sodišče prve stopnje je navedlo, da gre glede na kompetenčno dejansko stanje za delovni spor (ker je šlo za povrnitev škode, ki jo je tožnik utrpel na delovnem mestu pri izvajanju svojih delovnih nalog pri drugemu tožencu, ki je imel v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost pri prvi toženki).

5. Tožnik utemeljeno opozarja, da drugi toženec ni tožnikov delodajalec, pač pa je to podjetje M., d.o.o., Ljubljana. Tožnik je namreč v tožbi navedel, da je preko podjetja M., d.o.o. opravljal delo za N., d.d. Utemeljeno opozarja tudi, da iz prijave nezgode - poškodbe pri delu (A2) izhaja, da je delodajalec tožnika M., d.o.o., Ljubljana, navedeno pa je razvidno tudi iz drugih prilog k tožbi (glej npr. A12). Odločitev sodišča prve stopnje, da za odločanje v zadevi ni pristojno, ker gre za razmerje med delavcem in delodajalcem ter njegovo zavarovalnico, je tako zmotna.

6. Sklep sodišča prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo na točko b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 ter drugi odstavek istega člena je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

7. Glede na vsebino prilog k tožbi pa sodišče druge stopnje opozarja na točko c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnem sporu, ki se nanaša na pravice in obveznosti iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Iz navedb v tožbi namreč izhaja, da je tožnik delo za drugega toženca opravljal preko podjetja M., d.o.o., torej bi lahko šlo za takšno razmerje. Sodišče prve stopnje bo zato moralo v ponovljenem postopku pred nadaljevanjem najprej ugotoviti odločilna dejstva v zvezi s tem. Zato, da bi bilo mogoče drugega toženca šteti za uporabnika v smislu navedene določbe, h kateremu je bil delavec napoten na delo, mora biti namreč med drugim tožencem kot uporabnikom in delodajalcem tožnika sklenjen dogovor, kot ga ureja 62. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Izpolnjene morajo biti torej okoliščine iz navedenega člena, kar bo moralo sodišče prve stopnje presoditi v nadaljevanju. Če bo ugotovilo, da je bil ustrezen dogovor sklenjen, bo lahko ponovno izdalo sklep, da za odločanje o zadevi ni stvarno pristojno, saj je v primeru, ko je za drugega toženca podana pristojnost po točki c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 delovnega sodišča, to pristojno tudi za odločanje zoper prvo toženko (v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDSS-1). V nasprotnem primeru, če pogoji za pristojnost delovnega sodišča ne bodo podani, bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

08.04.2019

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII R 5/97
• VSL sklep I Cpg 426/2015
• VSL sklep II Cp 3326/2015