<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba II Cp 2345/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.2345.2018
Evidenčna številka:VSL00019382
Datum odločbe:23.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Barbara Krpač Ulaga (preds.), Dušan Barič (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:uporabnina - neupravičena obogatitev - privolitev v prikrajšanje - zastaranje zamudnih obresti

Jedro

Ob ugotovitvi, da je toženec izvrševal dolgotrajno nasilje nad tožnico in njunima sinovoma, kar je privedlo do njihove izselitve iz stanovanja, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila dolžna zahtevati od toženca, da ji omogoči (so)uporabo stanovanja. Brezpredmetna je pritožbena navedba, da tožnica ni imela namena živeti v stanovanju, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se prostovoljno odpovedala bivanju v stanovanju oziroma njegovi uporabi. Nepomembna je tudi trditev, da toženec tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, saj se glede na ugotovljeno toženčevo dolgoletno nasilje tožnica ni bila dolžna vračati v stanovanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 5.844,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.497,77 EUR od 8. 7. 2012 do plačila in od 69 zneskov po 63,00 EUR od drugega dne v mesecu v zaporednih mesecih od avgusta 2012 do vključno aprila 2018 do plačila, v roku 15 dni.

Višji tožbeni zahtevek (v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov uporabnine za obdobje pred 8. 7. 2012) se zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu, da je tožnici dolžan plačati 5.844,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 48,77 EUR od 2. 8. 2010 do plačila in od 92 zneskov po 63,00 EUR od drugega dne v mesecu v zaporednih mesecih od septembra 2010 do vključno aprila 2018 do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da pravdni stranki nosita svoje pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Iz vsebine pritožbe izhaja, da toženec izpodbija odločitev v I. in IV. točki izreka sodbe. Navaja, da o zatrjevanem njegovem nasilju do tožnice ni nobenega dokaza. PP K. v obdobju od leta 2000 do leta 2009 zoper toženca ni vodila nobenih postopkov. Toženec v tem obdobju tudi ni bil obsojen za nobeno kaznivo dejanje zaradi nasilja. Tožnica se je odselila zato, ker si je našla drugega partnerja in si z njim ustvarila družino. Tožnica je sama s seboj prišla v nasprotje, ko je navajala, da se je od toženca odselila v letu 2006, ne pa šele 2009, kot je to navajala v prvih vlogah. Sinova pravdnih strank sta do toženca sovražno nastrojena, zato sta njuni izpovedbi pristranski. Tožnica je po razvezi zakonske zveze s tožencem bivala na skupnem naslovu še do izselitve v letu 2006, razveza pa je bila že v letu 2004. Tudi potek dogodkov negira tožničine trditve o nasilju. Vprašljivo je ravnanje tožnice, da je s tožbo čakala vse do leta 2015, ne da bi toženca kdajkoli pozivala, da ji omogoči souporabo stanovanja. Tožnica je pristala na svoje prikrajšanje, saj se nikoli ni obrnila na toženca z zahtevkom po uporabi stanovanja. Tožnica ni imela namena živeti v tem stanovanju, zahteve za uporabo stanovanja pa tudi ni nikoli naslovila na toženca. Sodišče je tožnici v nasprotju z določili Obligacijskega zakonika (OZ) priznalo zakonske zamudne obresti tudi v zastaranem delu. Tožnica bi bila upravičena do obresti le za obdobje zadnjih treh let do vložitve tožbe. Toženec tudi tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, zanjo pa tožnica tudi ni izkazovala nobenega interesa.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva ter glede glavne stvari pravilno uporabilo materialno pravo. Razlogi izpodbijane sodbe v tem delu so skladni in prepričljivi, dokazna ocena pa je izdelana v skladu z 8. členom ZPP. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na izčrpne razloge izpodbijane sodbe, v katerih je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko izpodbijane odločitve o glavnem zahtevku. Pritožnikove trditve, s katerimi skuša omajati prepričljivost dokazne ocene prvega sodišča, so pavšalne, zato ne terjajo obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča. Zmotno opredeljevanje letnice izselitve (sprva leta 2009, nato leta 2006) je obrobnega pomena in ne zmanjšuje verodostojnosti tožničinih navedb ter njene izpovedbe. Enako velja glede okoliščine, da je tožnica vložila tožbo šele več let po izselitvi. Okoliščina, da toženčevo nasilje nad tožnico in njunima sinovoma ni bilo nikoli predmet obravnave v ustreznih postopkih, še ne pomeni, da toženčevega nasilja ni bilo.

6. Ob ugotovitvi, da je toženec izvrševal dolgotrajno nasilje nad tožnico in njunima sinovoma, kar je privedlo do njihove izselitve iz stanovanja, je materialnopravno pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila dolžna zahtevati od toženca, da ji omogoči (so)uporabo stanovanja. Toženčeva obveznost plačila uporabnine na podlagi 198. člena OZ obstaja tudi v tem primeru. Nanjo ni vplivalo niti tožničino ravnanje z vidika izbire poti pravnega varstva v zvezi s skupnim premoženjem pravdnih strank.

7. Toženec se ne more uspešno sklicevati na odločitev Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 237/2013, saj se ta nanaša na drugačno dejansko stanje, kot je podano v tej zadevi. Brezpredmetna je tudi pritožbena navedba, da tožnica ni imela namena živeti v stanovanju, saj ni bilo ugotovljeno, da bi se prostovoljno odpovedala bivanju v stanovanju oziroma njegovi uporabi. Nepomembna je tudi trditev, da toženec tekom tega postopka tožnici ni preprečeval souporabe stanovanja, saj se glede na ugotovljeno toženčevo dolgoletno nasilje tožnica ni bila dolžna vračati v stanovanje.

8. Pritožba je utemeljena le v delu, ki se tiče delno zastaranega obrestnega zahtevka. Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti je zastaral za obdobje pred 8. 7. 2012, glede na to, da je bila tožba vložena 8. 7. 2015. Za zastaranje zamudnih obresti velja triletni zastaralni rok po prvem odstavku 347. člena OZ (II Ips 31/2013). Glede na to tožnica ni upravičena do tistih zakonskih zamudnih obresti, ki so dospele več kot tri leta pred vložitvijo tožbe. To pomeni, da gredo tožnici od "prvega" zneska uporabnine 48,77 EUR ter od naslednjih mesečnih zneskov uporabnine, dospelih od septembra 2010 do julija 2012 (23 zneskov po 63,00 EUR), kar skupno znaša 1.497,77 EUR, zakonske zamudne obresti le od 8. 7. 2012 do plačila.

9. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in v obrestnem delu spremenilo izpodbijano sodbo, kot je razvidno iz izreka (peta alineja 358. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo izpodbijano sodbo, saj v tem delu niso bili podani uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi, pri čemer sprememba obrestnega dela izpodbijane sodbe ni vplivala na stroškovno odločitev prvega sodišča (353. člen ZPP).

10. Toženec ni uspel s pritožbo v glavni stvari, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k rešitvi zadeve. Pravdni stranki zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 198, 347, 347/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3Mzkx