<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep IV Cp 2432/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.2432.2018
Evidenčna številka:VSL00020084
Datum odločbe:24.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Blanka Javorac Završek (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), mag. Metoda Orehar Ivanc
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba odločitve o stikih - otrokovi stiki - pravica do stikov - stiki pod nadzorom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - otrokova korist

Jedro

Izvajanje stika pod nadzorom CSD predstavlja močan poseg v pravico starša do stika z otrokom in v otrokovo pravico do stikovanja s staršem, zato mora biti tak poseg utemeljen. Stiki se zato na tak način, v primeru kot je obravnavani, ko je bil nadzor uveden zlasti kot prehodno obdobje, v katerem bi lahko oče in sin po daljši prekinitvi svojo čustveno vez ponovno vzpostavila do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata, ne da bi bil otrok ogrožen, ne morejo izvajati v nedogled. Ker so stiki v tej obliki potekali več kot dve leti, podatki v spisu pa kažejo, da oče otroka ne ogroža in da sta znova vzpostavila medsebojno vez, razlogov za nadaljnje izvajanje stikov pod nadzorom CSD ni.

Izrek

I. Pritožba toženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno tako spremeni, da:

- stiki, določeni na način, kot izhaja iz II. točke izreka, potekajo do 31. 1. 2019;

- stiki, določeni na način, kot izhaja iz III. točke izreka, potekajo od 1. 2. 2019;

- stiki, določeni na način, kot izhaja iz IV. točke izreka, potekajo od 1. 3. do 31. 5. 2019;

- stiki, določeni na način, kot izhaja iz V. točke izreka, potekajo 1. 6. do 31. 8. 2019;

- stiki, določeni na način, kot izhaja iz VI. točke izreka, potekajo od 1. 9. 2019;

II. V preostalem se pritožba toženca, tožnice pa v celoti zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu in stike med mld. A. A. in njegovim očetom (nasprotni udeležencem), ki so bili doslej urejeni s sklepom IV P 37/2012 s 6. 9. 2012, spremenilo tako, da ti prvi mesec še potekajo pod nadzorom CSD; drugi mesec vsako sredo po pouku do 16.00 ure; tretji do peti mesecev vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00 ure oziroma vsako drugo sredo od zaključka pouka do 16.00 ure; šesti do osmi mesec vsak drugi vikend oziroma vsako drugo sredo, od zaključka pouka do 16.00 ure; od devetega meseca dalje pa stiki potekajo vsak drug vikend od petka po pouku do ponedeljka zjutraj, v tednu, ko ni vikend stika, pa ob sredah kot prejšnje mesecev ter ustrezen del praznikov in počitnic, kot izhaja iz VI. točke izreka. V presežku je sodišče predlog zavrnilo in sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Pritožbi proti navedeni odločitvi sta pravočasno vložila oba udeleženca nepravdnega postopka.

3. Predlagateljica v svoji pritožbi kot bistveno navaja, da stikov nikoli ni omejevala, saj se zaveda, da ima otrok pravico do stikov z očetom, kar je razvidno tudi iz dejstva, da je otrok redno pripravljen na stik in ga tudi pravočasno pripelje. Meni, da postopna širitev stikov ni v otrokovo korist. To je sicer na naroku predlagala izvedenka, vendar v nasprotju s svojim predhodnim dopolnilnim pisnim mnenjem. Predlagateljica se ne more znebiti občutka o pristranskosti izvedenke, ki se podprla postopno širitev stikov, čeprav jih je nasprotni udeleženec že doslej neredno izvajal. To dejstvo je sodišče prve stopnje kljub predlagateljičinemu opozorilu večkrat prezrlo. Oče nima iskrene želje vzpostaviti stika z otrokom, kar je potrdil s številnimi izostanki. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje obširno povzelo dokaze, ni pa jih ocenilo v zvezi z odločitvijo o postopni širitvi stikov, zato je sklep v tem delu neobrazložen. Med postopkom je večkrat izpostavila, da neizvajanje stikov povečuje otrokovo psihično stisko in resno grožnjo za njegovo duševno zdravje in stanje. Sodišče bi moralo za zaščito otrokove koristi stike zožiti ter mu odvzeti zanj očitno škodljiva pričakovanja srečanj, ki jih potem ni. V zvezi s stiki preko noči sodišču očita, da ni preverilo, ali ima oče sploh ustrezne stanovanjske pogoje za bivanje. Po njenih informacijah živi skupaj z bratom in očimom, CSD pa tekom postopka ni podal poročila o možnosti pogojev, ki bi omogočali nočitev otroka pri očetu. Nadalje nasprotuje, da bi bil otrok julija in avgusta po 7 dni z očetom, saj med njima ni take vezi, ki bi to omogočala. Tudi o tem v sklepu ni razlogov. V zvezi z neobrazloženostjo uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklepno še dodaja, da je sodišče spregledalo, da je izvedenka širitev stikov pogojevala, da oče na stike redno prihaja, vendar ta tudi po zaključku postopka nadaljuje s svojim dosedanjim obnašanjem. Predlaga, da višje sodišče odločitev o stikih spremeni tako, da ti potekajo vsako sredo eno uro in pod nadzorom CSD.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in navaja, da predlagateljica ne razume, da so otroku stiki z njim v korist. Kadar na stik ni mogel priti, je bilo to iz opravičljivih razlogov, in to je vselej sporočil. Zaradi predlagateljičinega primanjkljaja je treba, da se oče čim bolj aktivno vključuje v otrokovo vzgojo. Predlagateljica ni dovolila ne lastnega klinično psihološkega ocenjevanja ne otrokovega in vzbuja vtis pretiranega zaščitništva. Otrokov primanjkljaj pa je po drugi strani onemogočil izvedenki, da bi raziskala otrokova stališča in čustva do očeta. Stikov v oktobru 2018 se ni udeležil iz protesta, ker potekajo na CSD. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Nasprotni udeleženec pa v svoji pritožbi kot bistveno navaja, da postopek ni pokazal nobene potrebe po prilagoditvenem obdobju, ki bi terjal stike med tednom in pod nadzorom CSD. Stiki na ta način potekajo že eno leto in nasprotni udeleženec jih ne sprejema. Meni, da bi morali stiki takoj potekati vsako drugo soboto od 9.00 do 18.00 uri z nočitvijo pri očetu. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

6. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in navaja, da toženčevo protestno ravnanje, ko ne hodi na stike pod nadzorom, škoduje otroku. S tem toženec kaže grob odnos do otroka, njo pa skuša prikazati kot nesposobno, nezaupljivo, zaščitniško in neinteligentno tujko, razlog pa je v tem, da ne prenese njenega novega moža. Iz vseh dokazov izhaja, da stik preko noči ni v korist otroka. Predlaga zavrnitev pritožbe.

7. Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa je delno utemeljena.

8. Pravica do stika je od roditeljske pravice ločena in samostojna pravica. Je pravica starša, da ima stike z otrokom, in pravica otroka, da stikuje s staršem, s katerim ne živi stalno. S stiki se zagotavlja predvsem otrokova korist (prvi odstavek 106. člena ZZZDR), ki pa v zvezi s stiki v ZZZDR ni opredeljena pozitivno, temveč negativno, saj je predpisano, kdaj stiki niso v korist otroka: če zanj pomenijo psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj. Poseg v pravice staršev mora biti sorazmeren z ogroženostjo otroka, sorazmernost pa je treba utemeljiti v obrazložitvi glede odločitve o izbiri ukrepa.

9. Pritožbeno sodišče zavrača predlagateljičine pritožbene očitke o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in o pomanjkanju razlogov v izpodbijani sodbi. Ob zaključku izvedenkinega zaslišanja, na katerem je imela predlagateljica možnost, da ji zastavlja vprašanja, pritožnica mnenju ni oporekala niti ni predlagala izvedbe drugih dokazov.1 Sodišče prve stopnje je izvedenkino mnenje sprejelo kot razumno in logično sprejemljivo ter razumljivo, tako za sodišče kot za stranke. Tej oceni višje sodišče pritrjuje in zavrača pritožbene očitke o pristranskosti izvedenke. Drži, da je izvedenka ob zaslišanju svoje mnenje delno spremenila, vendar je to tudi ustrezno pojasnila. Od izdelave pisnega mnenja do ustnega zaslišanja so med nasprotnim udeležencem in otrokom potekali stiki pod nadzorom CSD, in na podlagi njihovih poročil je izvedenka mnenje spremenila ter predlagala izvrševanje stikov tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Izvedenkina strokovna ocena za postopno širitev stikov je zadostna podlaga za sprejeto odločitev, razlogi o tem pa so v sklepu ustrezno navedeni.

10. Višje sodišče zavrača pritožbene pomisleke o neustreznosti takega režima stikov, češ da je oče s preteklim ravnanjem jasno pokazal, da mu za otroka ni mar. Tega poročila CSD o izvedenih stikih niti izvedensko mnenje ne podpirajo. Izvedenka je izrecno povedala, da ogroženosti otrokove varnosti s strani očeta ni pričakovati, pač pa je problem v mami, ki očetu ne zaupa, zato bi si po nasvetu izvedenke morala poiskati strokovno pomoč, s katero bi postala bolj zaupljiva. Res pa je tudi, (in tu ima pritožnica prav), da je izvedenka izpostavila, da je otrokovo pričakovanje stika z očetom, potem pa ta na stik ne pride, za otroka škodljivo, ter da se je v preteklosti dogajalo, da očeta na stike ni bilo. To vsekakor za otroka ni dobro, po drugi strani pa očetova občasna odsotnost s stikov, ki potekajo pod nadzorom CSD že vse od 9. 12. 2016 (tj. skoraj dve leti, glede na na dan izdaje prvostopenjske odločbe), ne more voditi v večno izvajanje oziroma podaljševanje stikov pod nadzorom CSD. Taka oblika izvajanja stika namreč predstavlja močan poseg v pravico starša do stika z otrokom in v otrokovo pravico do stikovanja s staršem, tak poseg pa mora biti utemeljen. Stiki se zato na tak način, v primeru kot je obravnavani, ko je bil nadzor uveden zlasti kot prehodno obdobje, v katerem bi lahko oče in sin po daljši prekinitvi svojo čustveno vez ponovno vzpostavila do te mere, da lahko potem stik samostojno izvajata, ne da bi bil otrok ogrožen, ne morejo izvajati v nedogled. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se bo namen, zaradi katerega je bila ta oblika izvajanja stikov izrečena, izčrpal najkasneje 31. 1. 2019.

11. Pritožbeno sodišče na podlagi razlogov izpodbijanega sklepa, zlasti na podlagi poročil CSD in ugotovitev izvedenke, zaključuje, da je izvajanje stikov pod nadzorom od 23. 11. 2016 do 31. 1. 2019 več kot zadostno prehodno obdobje, da je nasprotni udeleženec s sinom vzpostavil odnos do te mere, da izvajanje stikov v taki obliki ni več potrebno. Da je temu tako, izhaja iz podatkov v spisu, zlasti iz poročil CSD, poleg tega pa je izvedenka poudarila, da otrok s strani očeta ni ogrožen. Ker je od izdaje sklepa sodišča prve stopnje do odločitve pritožbenega sodišča minilo skoraj tri mesece, višje sodišče ocenjuje, da je režim stikov, določen v II. točki izreka (torej še en mesec pod nadzorom CSD) že izčrpan,2 zato je pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in odločilo, da tak režim stikov velja do 31. 1. 2019.

12. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je treba zaradi jasnosti, pa tudi zaradi izvršljivosti izpodbijanega sklepa, jasneje določiti, na katero časovno obdobje se posamezen režim stikov nanaša. Zato je pritožbi nasprotnega udeleženca v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), nadalje delno ugodilo in točno določilo, na katere mesece v letu 2019 se posamezen režim izvajanja stikov nanaša. Čeprav se celotedensko bivanje v juliju in avgustu, tj. med počitnicami, na poletje 2019 po tej odločitvi še ne bo nanašalo, ni nobenega razloga, da se starša o tem ne bi dogovorila, saj bo sicer veljal režim iz V. točke izreka tudi v času teh počitnic. Postopna širitev stikov je tudi strukturirana tako, da bosta oče in sin še bolj okrepila vezi, zlasti s postopnim uvajanjem in povečevanjem nočnih stikov, tako da so pritožbeni strahovi o neprimerni odločitvi glede celotedenskega stika med počitnicami odveč. Pritožbene navedbe o pomanjkanju razlogov glede očetovih bivanjskih zmožnosti so brezpredmetne. Noben zakon ne nalaga sodišču, da bi pred odločitvijo o stikih preverjalo, kakšne možnosti ima starš, s katerim otrok stikuje, za izvajanje stikov, pri čemer podatki v spisu kažejo, da tožnik ima svojo bivalno enoto. Da bi bile razmere v njej za otroka kakor koli neugodne, pa pritožnica niti ne trdi.

13. V preostalem je iz razlogov, ki so bili navedeni zgoraj, pritožbo nasprotnega udeleženca, predlagateljice pa v celoti, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
1 Glej zapisnik z naroka s 1. 10. 2018, list. št. 143 – 145.
2 Višje sodišče je pred odločitvijo opravilo poizvedbe pri CSD X in ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do 24. 1. v januarju 2019 izvedel z otrokom stike 9., 16. in 23., torej vse predvidene termine.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106, 106/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3Mzc3