VSL Sodba IV Cp 352/2019

Jedro

Preživljanje otrok, dokler so mladoletni oziroma se po polnoletnosti redno šolajo, je primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskih zavezancev. Za preživljanje otrok so v prvi vrsti dolžni poskrbeti starši. Od polnoletnega otroka se sicer lahko pričakuje, da bo v določeni meri (kar pa ne sme iti na škodo njegovemu izobraževanju oziroma izpolnjevanju študijskih obveznosti) tudi sam s priložnostnim delom pridobival dodatna sredstva za kritje potreb (zlasti "nadstandardnih"), nikakor pa ne v tolikšnem obsegu, da bi s tem v znatni meri dejansko razbremenjeval svojega roditelja njegove preživninske obveznosti. Prvo sodišče je s tem, ko je od zneska tožničinih mesečnih potreb odštelo celotna sredstva, ki jih tožnica mesečno zasluži z delom preko študentskega servisa, storilo prav to, saj je na ta način tožencu v določenem delu zmanjšalo njegovo preživninsko obveznost, za kar ni nobene podlage.

Preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola, ima prednost pred preživljanjem nezaposlenega zakonca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"1. Tožena stranka A. A. je dolžan od 1. 7. 2017 dalje namesto dosedanje preživnine, določene z dogovorom o preživnini z dne 7. 9. 1998, sklenjenim pri CSD X, št. ..., v znesku 15.000,00 SIT (69,59 EUR) in nazadnje usklajene z obvestilom o uskladitvi preživnine CSD X z dne 31. 3. 2018 na znesek 127,42 EUR, tožeči stranki B. B. plačevati zvišano mesečno preživnino v znesku 150,00 EUR na osebni račun tožnice št. ..., odprt pri banki A. d.d., in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, v bodoče dospevajoče preživninske obroke pa najkasneje do 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila.

2. Toženec je dolžan povrniti pravdne stroške tožnice v znesku 665,23 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na št. ... (koda namena: GOVT, namen: Vračilo po odločbi Bpp 000/2016), v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. Toženec je dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka tožnice v znesku 58,24 EUR v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na št. ... (koda namena: GOVT, namen: Vračilo po odločbi Bpp 000/2019), v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za zvišanje preživnine (I. točka izreka). Odločilo je še, da stranki krijeta svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da je prvo sodišče zavzelo napačno stališče v zvezi z dodatnim delom tožnice preko študentskega servisa. Namen preživnine polnoletnemu otroku, ki se redno šola, je v tem, da se mu omogoči šolanje in ga uspešno konča. Zato od njega ni mogoče zahtevati, da bi ob rednem šolanju še delal in se s tem sam preživljal. Prvo sodišče je ugotovilo, da so se razmere na strani tožnice spremenile. Pravilno je tudi ugotovilo, da so se potrebe tožnice zvišale. Izpodbijana sodba je nejasna, saj sodišče po eni strani trdi, da otroci niso dolžni opravljati različnih del zato, da preživijo, lahko pa ob študiju delajo, če jih to ne ovira pri študijskih obveznostih, po drugi strani pa sodišče zavzame stališče, da naj bi tožnica lahko delala, če je to ne bi oviralo pri izpolnjevanju študijskih obveznosti. Tožnica dela izključno iz razloga, da lahko pokrije mesečne stroške. Logično je, da tožničino delo preko študentskega servisa vpliva na izpolnjevanje njenih študijskih obveznosti. Neživljenjsko je stališče prvega sodišča, da bo tožnica lahko vložila novo tožbo za zvišanje preživnine, če jo bo opravljanje študentskega dela oviralo pri izpolnjevanju študijskih obveznosti. Namen preživnine je ravno v tem, da tožnici ne bi bilo potrebno dodatno delati, da bi se lahko v celoti posvetila študiju. Tožnica zasluženi denar porabi za svoje preživljanje.

3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so se na strani tožnice bistveno spremenile okoliščine v smislu 132. člena ZZZDR, in sicer so se tožničine potrebe po prvi določitvi preživnine v letu 1998, ko še ni imela niti dveh mesecev, občutno povečale, kar navsezadnje izhaja že iz osnovnih pravil logičnega sklepanja, glede na to, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe 22. 6. 2017 maturantka oziroma je končala srednjo šolo v C., v jeseni 2017 pa je nadaljevala šolanje na fakulteti v Ljubljani, kjer v najemniški sobi tudi prebiva v času študija. Prvo sodišče je ugotovilo, da znašajo celotne mesečne potrebe tožnice okoli 572,00 EUR, pri čemer tožnica krije svoje potrebe iz državne štipendije (v prvem letniku študija je znašala 270,00 EUR, v drugem letniku študija pa znaša 210,00 EUR), rednega mesečnega zaslužka iz naslova dela preko študentskega servisa (okoli 195,00 EUR) in preživnine, ki jo toženec sicer plačuje neredno (slednja sedaj znaša 127,42 EUR), preostalih 40,00 EUR pa tožnici zagotavlja mama. To pomeni, da mora tožnica poleg študijskih obveznosti redno opravljati honorarno delo, da si zagotovi potrebna sredstva za svoje osnovne življenjske potrebe (za katere mora tožnica, kot izhaja iz ugotovitev prvega sodišča o višini posameznih stroškov, porabljati tudi znaten del štipendije, ki je sicer namenjena kritju stroškov v zvezi z izobraževanjem) in stroške v zvezi s študijem.

6. Pritožba ob sklicevanju na sodbo IV Cp 1477/2014 utemeljeno smiselno opozarja, da je prvo sodišče materialnopravno zmotno presodilo pomen okoliščine, da tožnica ob študiju redno dela preko študentskega servisa in s tem pridobiva sredstva, ki jih je prvo sodišče v celoti upoštevalo kot vir potrebnih sredstev za tožničino preživljanje. Preživljanje otrok, dokler so mladoletni oziroma se po polnoletnosti redno šolajo, je primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskih zavezancev. Za preživljanje otrok so v prvi vrsti dolžni poskrbeti starši. Od polnoletnega otroka se sicer lahko pričakuje, da bo v določeni meri (kar pa ne sme iti na škodo njegovemu izobraževanju oziroma izpolnjevanju študijskih obveznosti) tudi sam s priložnostnim delom pridobival dodatna sredstva za kritje potreb (zlasti "nadstandardnih"), nikakor pa ne v tolikšnem obsegu, da bi s tem v znatni meri dejansko razbremenjeval svojega roditelja njegove preživninske obveznosti. Prvo sodišče je s tem, ko je od zneska tožničinih mesečnih potreb odštelo celotna sredstva, ki jih tožnica mesečno zasluži z delom preko študentskega servisa, storilo prav to, saj je na ta način tožencu v določenem delu zmanjšalo njegovo preživninsko obveznost, za kar ni nobene podlage.

7. Stališče prvega sodišča je zato v materialnopravnem pogledu nepravilno in je očitno posledica tega, da je pripisalo prevelik pomen okoliščini, da je toženec po razpadu življenjske skupnosti s tožničino materjo sklenil zakonsko zvezo z novo partnerko, ki je nezaposlena in jo mora zato preživljati. Tudi preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola, ima prednost pred preživljanjem nezaposlenega zakonca. Ne glede na to, da toženčeva žena ni zaposlena, je za razliko od tožničine mame, ki je invalidsko upokojena in zaradi zdravstvenih težav nezmožna za kakršnokoli delo, očitno zmožna in zato dolžna opravljati vsaj občasna priložnostna enostavna fizična dela (toženec nasprotnega ni zatrjeval) ter tako vsaj delno pridobiti sredstva za lastno preživljanje, s tem pa tudi razbremeniti toženca.

8. Starši so dolžni v okviru svojih pridobitnih zmožnosti storiti vse, da se tudi polnoletnim otrokom, ki se redno šolajo, omogoči pridobiti izobrazbo. Zato je tudi toženec dolžan poleg svojega rednega dela poiskati še dodatno občasno delo in s tem pridobiti potrebna sredstva za izpolnjevanje svoje preživninske obveznosti do tožnice. Izmensko delo mu ne preprečuje opravljati občasnega priložnostnega dela. Toženec je zato zmožen plačevati zahtevano višjo preživnino od 1. 7. 2017 dalje (dodatnih 24,22 EUR mesečno pred zadnjo uskladitvijo preživnin oziroma 22,58 EUR mesečno po zadnji uskladitvi preživnin).

9. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo prvega sodišča tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku (358. člen ZPP).

10. Sprememba odločitve o glavni stvari je vodila tudi do spremembe izpodbijane sodbe v stroškovnem delu. V obravnavani zadevi ne gre za spor iz 413. člena ZPP, ker je tožnica polnoletna. Toženec je dolžan plačati stroške postopka tožnice, ki ima brezplačno pravno pomoč, v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški so odmerjeni v skladu z OT v zvezi s 17. členom ZOdv, po višini pa so razvidni iz posamičnih priznanih postavk stroškovnikov tožnice v postopku pred prvim sodiščem (list. št. 179-181) in v pritožbenem postopku (list. št. 197).

Datum zadnje spremembe:

05.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1371/2019
• VSM Sklep III Cp 769/2020
• VSM Sodba III Cp 1152/2019