VSL Sodba IV Cp 2531/2018

Jedro

Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost (ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem) izpolni. Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca torej ni pomembna le njegova plača, temveč to, kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o stroških, vsebovan v IV. točki izpodbijane sodbe, spremeni tako, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Oris zadeve

1. Stranki tega postopka sta bivša zakonca (tretja tožnica in toženec), ki sta se razvezala v letu 2009, ter njuna mladoletna hči in sin. Ob razvezi (torej v letu 2009) sta se starša dogovorila za skupno starševstvo. Že 16. 12. 2010 sta sklenila novo sodno poravnavo, na podlagi katere sta bila otroka zaupana v vzgojo in varstvo materi, 8. 5. 2013 pa sta se spet dogovorila za skupno starševstvo¹.

S tožbo v tej zadevi je tožnica zahtevala, da se otroka zaupata v vzgojo in varstvo njej, stiki pa se dogovarjajo sproti in sporazumno ter glede na želje otrok.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se otroka zaupata v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici, da se stiki dogovarjajo sproti in sporazumno ter glede na želje otrok, tožencu pa še naložilo plačevanje mesečne preživnine 150 EUR za vsakega od otrok. Tožencu je tudi naložilo, da mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 409,15 EUR pravdnih stroškov.

Predlogi in navedbe strank v pritožbenem postopku

3. Zoper odločitev o stikih in preživnini se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženec. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožniku ni jasno, kaj odločitev sodišča prve stopnje o stikih v realnosti pomeni. Ni jasno, s kom se dogovarjajo stiki. Rešitev v sodbi vodi v popolno anarhijo, ki bo rezultirala v tem, da stikov preprosto ne bo. Takšne odločitve tudi ni mogoče izvršiti.

Pretežni del pritožbe pa je namenjen graji odločitve o preživnini, ki se tožencu zdi previsoka. Sodišče ni upoštevalo, da je toženec od 20. 5. 2015 brezposeln in nima nobenih rednih virov prihodkov. Upravičen je do denarne socialne pomoči. Zase in za oba otroka od Centra za socialno delo prejema 518,02 EUR socialne pomoči; če od tega odšteje 300 EUR mu ostane le 218 EUR, s čimer ni mogoče preživeti. Prebiva v stanovanju Javnega stanovanjskega sklada občine A. in plačuje 73,47 EUR najemnine. Toženec se trudi z iskanjem zaposlitve tudi s prostovoljnim delom, a zaposlitve zaradi slabih razmer na trgu dela ne najde. Zmogel bi plačevati po 100 EUR preživnine za vsakega od otrok.

Pritožuje se tudi zoper odločitev o pravdnih stroških.

4. Tožena stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe. Opozarja na toženčevo neaktivnost v postopku pred sodiščem prve stopnje. Meni, da je toženec sposoben delati, zaposlitve ne išče aktivno. Splošno znano je, da je v tem času v Sloveniji delo mogoče dobiti. Toženec otrokoma ne nakaže niti socialnih transferjev, ki jih prejme zanju. Svoje premoženjsko stanje prikazuje neverodostojno. Če bi bilo njegovo premoženjsko stanje tako slabo, kot ga skuša prikazati, si ne bi mogel privoščiti kupovanja industrijske konoplje in različnih aktivnosti, o katerih poroča - obiskovanja veganske restavracije G. v ..., skejt parka, gledališča, kupovanja veganskih slaščic v slaščičarni M., smučanja na ...

5. Pritožba je delno utemeljena.

O pravni podlagi

6. V skladu s 4. odstavkom 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji ter o stikih otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Zoper odločitev sodišča prve stopnje o vzgoji in varstvu se toženec ne pritožuje, tako da je postala pravnomočna.

O stikih

7. Sprememba odločbe oziroma poravnave o vzgoji in varstvu terja tudi novo ureditev stikov. Stiki med sedaj šestnajstletno A. in trinajstletni B. ter tožencem so od razveze dalje (ne glede na to, kakšen je bil režim starševanja) potekali vsak drugi vikend in med počitnicami (tako da sta otroka pri vsakem od staršev preživela polovico počitnic). Sodišče prve stopnje je iz izpovedi tretje tožnice ugotovilo, da je spomladi 2017 začela opažati s stiki povezano stisko otrok. Deček je imel v šoli po stiku resne disciplinske težave, deklica v juliju 2017 ni želela na stik. Očeta ni videla več kot eno leto. Sodišče prve stopnje je izvedlo skrben dokazni postopek in s pomočjo zagovornic, ki sta bili postavljeni otrokoma, ugotovilo, da oba odklanjata stike z očetom. Dekle je pojasnilo, da se očeta boji, da so bili obiski pri njem neprijetni, da je bil oče vzkipljiv in nerazumevajoč, obiski ob vikendih so bili stresni, sramotni in nelagodni, oče ji je grozil in jo prijavljal na policijo. Otroka se ob očetu ne počutita dobro, moti ju njegov način življenja (uživanje marihuane, spanje na prostem v naravi, kršenje predpisov). S pomočjo CSD je sodišče prve stopnje ugotovilo, da otroka stike kljub materini spodbudi že dlje časa odklanjata in jih zavračata do te mere, da se s tožencem ne želita srečati niti ob prisotnosti tretjih (strokovnih) oseb. Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje toženec ne nasprotuje. Ne nasprotuje niti nadaljnjemu zaključku, da pri otrocih A. in B. starosti določanje stikov brez upoštevanja pristne želje otrok ni smiselno.²

8. Ker je tako, je edina možna ureditev stikov takšna, da se stiki dogovarjajo sproti in sporazumno, le glede na (morebitne) želje otrok. Takšen izrek res ni izvršljiv, kot povsem pravilno izpostavlja pritožnik; izvršljiv pa ni zato, ker bi prisilno izvršeni stik v opisani (očitno nesporni) situaciji otrokoma škodil. Iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, da otroka ne želita, da oče vzpostavlja stike z njima. Ko bosta želela stik, pa ga bosta lahko vzpostavila.

O preživnini

9. Spremenjen režim vzgoje in varstva ter stikov (trenutno stikov ni) je terjal tudi poseg v dotlej (ob drugačnih okoliščinah vzgoje in varstva ter stikov) dogovorjeno preživnino³. S tem je odgovorjeno tudi na pritožbene navedbe, da je sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca pogoj za zvišanje, znižanje ali odpravo z izvršilnim naslovom določene preživnine. Preživnina se določa glede na zmožnosti staršev in potrebe otrok (129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR).

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da A. potrebe znašajo 495 EUR mesečno, B. pa 465 EUR. Dejanskim ugotovitvam o stroških otrok in vrednostnemu zaključku o njunih potrebah toženec ne nasprotuje. Nasprotuje le ugotovitvam sodišča prve stopnje o svojih preživninskih zmožnostih. Ugotovitev sodišča prve stopnje o toženčevih preživninskih zmožnostih v izpodbijani sodbi (skoraj) ni, v celoti pa to velja za zmožnosti tretje tožnice.⁴ Določbo 129. člena ZZZDR, ki terja uravnoteženje preživnine tako, da so poleg potreb otroka, upoštevane tudi zmožnosti staršev, je torej sodišča prve stopnje uporabilo zmotno oziroma je ni uporabilo⁵, zaradi česar je ostalo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno.

11. Višje sodišče je na seji senata 17. 1. 2019 zato sklenilo, da bo opravilo pritožbeno obravnavo in na njej dopolnilo postopek (355. člen ZPP). Ker je senat ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj, od odločitve o pritožbi pa tudi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnih pravnih vprašanj, je v skladu s 5. odstavkom 347. člena ZPP ob razpisu obravnave odločil, da bo o zadevi odločila sodnica poročevalka kot sodnica posameznica.

12. Pritožbeno sodišče je na glavni obravnavi vpogledalo listine v spisu, ki sta jih na poziv višjega sodišča⁶ predložila tretja tožnica in toženec (dokazi A 6 do A 19 in B 6 do B 14 v spisu) ter ju zaslišalo. Pritožbeno sodišče iz tabele izplačil (A 19), obvestil o prometu ter stanju na transakcijskem računu in izpovedi tretje tožnice ugotavlja, da je tretja tožnica zasebna zobozdravnica, družbenica oziroma ustanoviteljica C., d. o. o., kjer zasluži približno 1.400 EUR mesečno. Prejema še povprečno 130 EUR za prehrano in prevoz. Od C., d. o. o, prejema tudi 186 EUR najemnine, ker kot pisarno uporablja sobo v svoji nepremičnini. V juniju 2018 je prejela 930,09 EUR regresa. Skupaj torej povprečno mesečno prejme nekaj manj kot 1.800 EUR. Iz tabele izplačil (priloga A 19) in iz obvestil o prometu ter stanju na transakcijskem računu (priloge A 7 do A 18) pritožbeno sodišče ugotavlja, da občasno prejema še precej višje zneske dnevnic in potnih stroškov - v februarju 2018 je prejela 1.017,50 EUR (A 18), v juniju 2018 je prejela 2.460,90 EUR (A 19), v juliju 2018 pa 2.460,90 EUR (A 13). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da omenjeni zneski ne predstavljajo povračila dejanskih potnih stroškov⁷, ampak si tretja tožnica na ta način izplača del dobička. To potrjuje izpoved tretje tožnice, ki je na vprašanje, kaj predstavljajo ti zneski, pojasnila, da si „za računovodstvo“ občasno izplača potne stroške in tudi, da si ne izplača dobička, ampak potne stroške (list. št. 102 v spisu). Iz izpovedi tretje tožnice še izhaja, da podjetje C., d. o. o., posluje dobro, družba ima dobiček, na računu je ves čas med 10.000 in 15.000 EUR, tretja tožnica načrtuje investicije. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da so zmožnosti tretje tožnice dobre, boljše kot izkazuje tabela izplačil (A 19), mesečno ima povprečno skoraj 2.300 EUR dohodkov. Da so zmožnosti tretje tožnice boljše, kot izkazujejo njeni prihodki, je razvidno tudi iz njene izpovedi o stroških počitnic. Z otrokoma počitnikujejo tri do štirikrat letno - na Maldivih, v Rimu, v Kalabriji, v Barceloni, v Londonu; vsake počitnice stanejo najmanj 500 EUR na osebo, kar pomeni, da družina zgolj za počitnice letno porabi med najmanj 4.500 EUR in 6.000 EUR ali več.

13. Tudi toženčeve preživninske zmožnosti so po prepričanju pritožbenega sodišča dovolj dobre, vprašanje je le, ali jih toženec izkoristi. Višje sodišče je (z zaslišanjem pravdnih strank) ugotovilo, da je toženec frizer, v ... izučeni negovalec lasišča. Poleg tega obvlada vrsto različnih spretnosti - delal je na gradbiščih pri arheoloških izkopavanjih, kot natakar, je pomočnik učitelja smučanja, je tudi ročno spreten in se poslovno (in drugače⁸) dobro znajde. Toženec je pojasnil, da je v Afriki kupil poldrage kamne, izdelal ogrlice in jih prodajal na festivalih. Tožnica pa je izpovedala, da je v času, ko je družina še živela skupaj, toženec (kot samostojni podjetnik) skrbel za nekega gospoda, za njegovo hišo, urejal vrst, čistil, hodil na pošto in poskrbel za druge stvari, snemal je tudi reklame⁹. Svojih trditev o zdravstvenih težavah toženec ni z ničemer izkazal. Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost (ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi in tudi pred lastnim preživljanjem) izpolni.¹⁰ Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca torej ni pomembna le njegova plača, temveč to, kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine. Toženec sam je ocenil, da zmore mesečno zaslužiti najmanj 500 EUR in največ 1.200 EUR (izpoved na list. št. 102 v spisu). Pritožbeno sodišče je prepričano, da zmore ob vseh svojih talentih in znanjih zaslužiti v povprečju 1.000 EUR, sploh če bo poleg možnosti pridobivanja dohodka, ki jih je izkoristil do sedaj (dela ni aktivno iskal, veliko je potoval, se udeleževal festivalov in se ukvarjal z jogo), poiskal še nove možnosti zaslužka in jih izkoristil tako, da bo poprijel za vsako delo.

14. Starša torej nedvomno zmoreta pokriti potrebe otrok, kakršne je ugotovilo sodišče prve stopnje. Tretja tožnica jih zmore pokriti več od toženca, četudi je treba upoštevati, da je vsa skrb za vzgojo, zdravje in prehrano otrok zdaj na njej. Odločitev sodišča prve stopnje, ki pomeni, da mora toženec pokriti približno 30 % potreb otrok, preostalih 70 % pa pokrije tožnica (v resnici za otroka prispeva več, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh dopustovanj in prostočasnih dejavnosti otrok¹¹), je torej pravilna in nikakor ni v toženčevo škodo.

15. V skladu z določbo 1. alineje 358. člena ZPP je zato višje sodišče po odpravi kršitev v zvezi z zmotno uporabo materialnega prava in s tem povezano nepopolno ugotovitvijo dejanskega stanja) pritožbo zoper sodbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

O stroških

16. Utemeljena pa je toženčeva pritožba zoper sklep o stroških (vsebovan v IV. točki sodbe). Sodišče prve stopnje pravilno razume pomen določbe 413. člena ZPP, ko pojasnjuje, da mora sodišče v okviru prostega preudarka pri odločanju o stroških postopka upoštevati vse okoliščine konkretnega primera. Bistvena okoliščina primera pa ni, kdo od udeležencev je uspel ali propadel s svojimi predlogi (pri takšni razlagi gre za odločanje o stroških postopka po 154. členu ZPP). V postopku iz razmerji med starši in otroki je izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otrok(a). Ob tem, ko so stroški pravdnih strank primerljivi, je pravilna odločitev, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Višje sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in sklep o stroških ustrezno spremenilo. Enaka odločitev velja tudi glede pritožbenih stroškov pravdnih strank (413. člen v zvezi z 165. členom ZPP).

-------------------------------
¹ Po neprerekanih trditvah in izpovedi tožnice zgolj zato, da oče ni bil zavezanec za plačilo preživnine, da je pričel prejemati otroške dodatke in je lahko kandidiral na razpisu za pridobitev stanovanja, sicer pa pravdni stranki skupnega starševstva nista udejanjali.
² Prim. VSL Sklep IV Cp 1240/2017, Sodba ESČP Plaza proti Poljski, št. 18830/07 in druge: Medtem ko je pri mlajših otrocih vprašanje presoje o tem, ali je treba stike z enim od staršev vzpodbujati in vzdrževati ali ne, to predvsem naloga ustreznih organov, mora sodišče pri otrocih med njihovim odraščanjem in zorenjem, ko ti postanejo sposobni izraziti svoje stališče glede stikov s starši, nameniti dolžno pozornost njihovim stališčem in čustvom ter njihovi pravici do spoštovanja zasebnega življenja.
³ V sodni poravnavi IV P 122/2018 z 8. 5. 2013 sta se predlagatelja dogovorila za plačilo mesečne preživnine 200 EUR za vsakega od otrok, skupaj torej 400 EUR, tako da se je preživnina, ki sta jo bila zavezana plačevati starša medsebojno pobotala.
⁴ V sodbi o teh ni nobene ugotovitve, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi prav nobene navedbe strank.
⁵ V preživninski pravdi se mora v kontradiktornem postopku izkristalizirati vrednotno ravnotežje v preživninskem trikotniku, ki ga tvorijo potrebe otroka ter preživninske zmožnosti obeh staršev. Težišče tega vrednotnega trikotnika je nato preživninsko breme, ki ga prisodi sodišče (prim. VSL sodba IV Cp 2018/2009 in številne druge).
⁶ V sporih iz razmerij med starši in otroki mora namreč sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (1. odstavek 408. člena ZPP), zaradi njihovega varstva lahko sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale ter zbere podatke, potrebne za odločitev.
⁷ Tretja tožnica je namreč izpovedala, da nima veliko službenih poti (list. št. 101 v spisu).
⁸ S tem, ko se je s tožnico sklenil poravnavo o skupnem starševstvu (ki se vsebinsko ni izvrševala, kar izhaja iz izpovedi obeh pravdnih strank), si je omogočil prejemanje socialne pomoči še za oba otroka (priloga B2), otroškega dodatka, zaradi izrednih socialnih razmer mu je bila dodeljena bivalna enota (B 3, izpoved tretje tožnice).
⁹ Pritožbeno sodišče verjame izpovedi tretje tožnice, da se toženec vedno znajde, da ima veliko neizkazanih prihodkov in da je tudi njo prosil, naj mu izstavi račun, da je tako prejel denar za snemanje reklam.
¹⁰ Prim. sodba VSRS II Ips 451/2002.
¹¹ Mati je izpovedala, da teh stroškov „ni uveljavljala“, kar pomeni, da se je odločila, da jih bo krila sama.

Datum zadnje spremembe:

05.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1690/2019
• VSL Sodba IV Cp 2909/2017
• VSL sklep IV Cp 3190/2005