VSL Sklep I Cp 2010/2018
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.2010.2018 |
Evidenčna številka: | VSL00020629 |
Datum odločbe: | 06.03.2019 |
Senat, sodnik posameznik: | Majda Lušina (preds.), Bojan Breznik (poroč.), mag. Metoda Orehar Ivanc |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO |
Institut: | zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - delni sklep o dedovanju - sklep procesnega vodstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene |
Jedro
314. člen ZPP daje sodišču možnost, da izda delno sodbo (ali delni sklep), če so od več tožbenih zahtevkov le nekateri zreli za končno odločbo, ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. Citirana zakonska določba določa, da v teh primerih "lahko" sodišče izda delno sodbo (ali delni sklep), kar pomeni, da je odločitev o izdaji delne sodbe (ali delnega sklepa) prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za izdajo takšne delne odločbe, lahko pa sodišče tudi brez predloga stranke samo oceni, da je izdaja takšna delne odločbe smotrna. Ker gre za sklep procesnega vodstva, s katerim je sodišče prve stopnje ocenjevalo, ali predlog za izdajo delnega sklepa zagotavlja smotrno in učinkovito nadaljevanje postopka, zoper tak sklep ni dovoljena pritožba (četrti odstavek 298. člena ZPP).
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1. Sodišče je s sklepom zapuščinski postopek prekinilo in oporočno dedinjo R. Š. V. napotilo na pravdo, da zoper zakonite dediče vloži tožbo na ugotovitev, da predstavlja solastni del 1/2 nepremičnin, ki so navedene v II. točki izreka sklepa, njeno last na podlagi skupnega premoženja ustvarjenega z zapustnikom oziroma podrejeno, da to premoženje ni last zapustnikove vdove in ne sodi v zapuščino. Oporočna dedinja je bila napotena tudi na pravdo, da zoper zakonite dediče vloži tožbo, da iz vsebine oporoke zapustnika z dne 6. 3. 2016 izhaja, da je bila volja zapustnika, da je dedinja vseh nepremičnin v lasti zapustnika R. Š. V. Zakonite dediče je zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo, da zoper oporočno dedinjo vložijo tožbo, da iz vsebine oporoke zapustnika izhaja, da je bila volja zapustnika, da oporočna dedinja prejme zgolj zapustnikov delež nepremičnin v katastrski občini ... Zapuščinsko sodišče je oporočni dedinji in zakonitim dedičem naložilo, da v roku tridesetih dni vložijo tožbe. Opozorilo jih je, da v kolikor v tem roku tožbe ne bodo vložili, bo sodišče zaključilo zapuščinski postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je stranke napotilo na pravdo. V VII. tč. sklepa je zapuščinsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo delnega sklepa o dedovanju glede denarnih sredstev v lasti zapustnika.
2. Pritožnik vlaga pritožbo zoper VII. točko izreka sklepa. Navaja, da so zakoniti dediči zapustnikova vdova in njegova potomca vsak do 1/3. Zapustnik je napravil oporoko, s katero je določil za dedinjo nekaterih nepremičnin R. Š. V.1, obseg nepremičnega premoženja, ki ga je zapustnik naklonil z oporoko, pa je sporen. Zapustnik ni oporočno razpolagal z denarnimi sredstvi, zato je med zakonitimi dediči in oporočno dedinjo spor le v zvezi z vsebino oporoke, ki se nanaša na nepremično premoženje. Glede obsega denarnih sredstev, ki spadajo v zapuščino in ki so do 1/2 last zapustnikove vdove, ni spora. Ni sporno, da glede tega premoženja nastopi zakonito dedovanje, zato so izpolnjeni pogoji za izdajo delnega sklepa glede dedovanja denarnih sredstev zapustnika. Predlogu za izdajo delnega sklepa o dedovanju je nasprotovala oporočna dedinja, čeprav ne more dedovati denarnih sredstev. Njen namen je izvrševati pritisk na zakonite dediče, da bi pristali na njene zahteve. Sodna praksa dopušča možnost, da se v zapuščinskem postopku izda delni sklep o dedovanju. Pritožba se sklicuje na sklepe VSL: I Cp 839/94, I Cp 409/2017 in I Cp 3611/2011.
3. Zakonita dedinja S. G. v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom iz pritožbe, ki jih deloma tudi povzema.
4. Pritožba ni dovoljena.
5. V zapuščinskem postopku se na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju uporabljajo določbe pravdnega postopka. 314. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) daje sodišču možnost, da izda delno sodbo (ali delni sklep), če so od več tožbenih zahtevkov le nekateri zreli za končno odločbo, ali je samo del posameznega zahtevka zrel za končno odločbo. Citirana zakonska določba pravdnega postopka določa, da v teh primerih „lahko“ sodišče izda delno sodbo (ali delni sklep), kar pomeni, da je odločitev o izdaji delne sodbe (ali delnega sklepa) prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za izdajo takšne delne odločbe2, lahko pa sodišče tudi brez predloga stranke samo oceni, da je izdaja takšna delne odločbe smotrna. Ker gre za sklep procesnega vodstva3, s katerim je sodišče prve stopnje ocenjevalo, ali predlog za izdajo delnega sklepa zagotavlja smotrno in učinkovito nadaljevanje postopka, zoper tak sklep ni dovoljena posebna pritožba (četrti odstavek 298. člena ZPP)4. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je s (pisnim) sklepom zavrnilo predlog zapustnikove vdove za izdajo delnega sklepa, v katerem je skrbno in argumentirano obrazložilo odločilne razloge za takšno odločitev, saj mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke, kot to določa prvi odstavek 331. člena ZPP.
6. Pritožba ni dovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi odstavek 352. člen ZPP).
-------------------------------
1 V nadaljevanju oporočna dedinja.
2 Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da mora odločitev sodišča, s katero zavrne predlog stranke za izdajo delne sodbe (ali delnega sklepa), temeljiti na argumentih, znotraj katerih mora sodišče upoštevati načelo o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave), načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (11. člen ZPP). Če sodišče teh načel ne upošteva in so strankam postopka zato kršene pravice, imajo stranke na razpolago različna pravna sredstva za zavarovanje teh pravic (npr. po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja).
3 Ti sklepi pa ne postanejo pravnomočni (glej tretji odstavek 298. člena ZPP), kar pomeni, da sodišče na te sklepe ni vezano in jih lahko spremeni, da zagotovi smotrno in učinkovito nadaljevanje postopka. Zato je sodišču dopuščeno, da v nadaljevanju postopka lahko izda delno sodbo (ali delni sklep) po 314. členu ZPP, čeprav je ta predlog stranke predhodno s sklepom že zavrnilo.
4 Pritožbo zoper sklep pravdnega vodstva pa lahko sodišče šteje za ugovor in mu lahko ugodi, če je predlagana rešitev bolj smotrna – dr Jože Juhart: Civilnoprocesno pravo, Univerzitetna založba v Ljubljani, letnik 1961, stran 442.
Zveza:
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 163, 171
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 05.04.2019