VSL Sodba II Cp 1797/2018

Jedro

V primeru, če se je porok zavezal kot porok in plačnik, ta odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je obdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45059/2017 s 24. 5. 2017 v prvem in tretjem odstavku v celoti v veljavi, in sicer je toženka dolžna tožeči stranki plačati 3.959,05 EUR s pripadki in 74 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 191,479 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Toženka v laični pritožbi kot bistveno navaja, da tožeča stranka ne more biti tožeča stranka na podlagi zakona, da sodišče ni pristojno za odločanje in da tožba nima materialnopravne podlage. Toženka je fizična oseba, ki ne more biti dolžnica na podlagi zakona, ne more imeti matične številke in nima dejavnosti na podlagi zakona. Ker gre v izpodbijani zadevi za upnika fizične osebe, ki nima družbenikov, terjatev ne obstaja. Terjatve gospodarske družbe namreč niso prešle nanjo in so zastarale, saj bi moral biti izvršilni postopek skladno z ZPPDID ustavljen po uradni dolžnosti najkasneje 27. 5. 2018, naslednji dan pa je zastaral. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže, postopek izvršbe zoper njo pa na podlagi zakona ustavi.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva, ki jim pritožnica ne nasprotuje in je višje sodišče zato nanje vezano:

* s strani uporabnika limita A., s. p. (v nadaljevanju: uporabnik), je bil 25. 5. 2015 vložen Zahtevek za odobritev limita v višini 4.000 EUR na transakcijskem računu uporabnika, sopodpisnica zahtevka (v vlogi porokinje) pa je bila toženka;

* tožeča stranka je 9. 6. 2015 zahtevku uporabnika ugodila, s čimer je v skladu s splošnimi pogoji tožeče stranke za dovoljeno prekoračitev pozitivnega stanja na transakcijskem računu med uporabnikom in tožečo stranko prišlo do sklenitve pogodbe o limitu, sestavni del katere so tudi izjave o zavarovanju, ki jih je uporabnik predložil tožeči stranki ob sklenitvi pogodbe,

* toženka je 9. 6. 2015 podpisala poroštveno izjavo, s katero se je kot solidarna porokinja nepreklicno in brezpogojno zavezala izpolniti veljavno in zapadlo obveznost uporabnika po tej pogodbi, če slednji tega ne bi storil, pri čemer je bil v skladu z navedenim obvestilom o odobritvi limita končni rok za njegovo vračilo 9. 6. 2016;

* uporabnik limita v višini 3.879,73 EUR do 9. 6. 2016 ni poravnal, zato je tožeča stranka 3. 11. 2016 odstopila od Pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa ter opravljanju plačilnih storitev, ki jo je z uporabnikom sklenila 26. 5. 2015;

* tožeča stranka je 3. 11. 2016 uporabnika in toženko kot solidarno porokinjo pozvala k plačilu neporavnanih obveznosti, vendar do dne vložitve predloga za izvršbo (16. 5. 2017) terjatve nista poravnala.

6. Pritožbeno sodišče bo uvodoma odgovorilo na laične in tudi sicer zelo pavšalne pritožbene navedbe, v nadaljevanju pa bo opravilo preizkus v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je (bilo) pristojno za odločanje o zahtevku. Glede na zgoraj povzeta nesporna dejstva, ne moreta biti sporni ne aktivna legitimacija tožeče stranke ne pasivna legitimacija toženke.

8. Pritožničine navedbe, da sodba nima materialnopravne podlage in da je toženka fizična oseba, ki na podlagi Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb¹ (v nadaljevanju: ZPPDID) ne more biti dolžnica, saj terjatve gospodarske družbe niso prešle nanjo, ne držijo. Toženka sama navede, da je uporabnik fizična oseba, ki nima družbenikov, kar posledično pomeni, da se zanj ZPPDID ne uporablja, še manj pa se lahko uporablja za toženko. Poleg tega tožeča stranka terjatev uveljavlja na čisto drugi materialnopravni podlagi od tiste, ki jo omenja ZPPDID, tj. na podlagi poroštvene izjave toženke. Zaradi navedenega je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi moral biti izvršilni postopek skladno z ZPPDID ustavljen po uradni dolžnosti najkasneje 27. 5. 2018, naslednji dan pa naj bi zastaral.

9. Med pravdnima strankama je obstajalo obligacijsko razmerje, ki ima podlago v 1012. do 1027. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), natančneje v tretjem odstavku 1019. člena OZ, po katerem v primeru, če se je porok zavezal kot porok in plačnik, ta odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). In to je tista pravna podlaga, na podlagi katere lahko tožeča stranka od toženke uveljavlja plačilo neporavnanih obveznosti.

10. Pogodba o limitu je bila sklenjena 9. 6. 2015, končni rok za vračilo limita je bil 9. 6. 2016. Tožeča stranka je od Pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa ter opravljanju plačilnih storitev odstopila 3. 11. 2016 in takrat toženko in uporabnika pozvala na vračilo neporavnanih obveznosti. Predlog za izvršbo je bil vložen 16. 5. 2017, kar pomeni, da terjatev v nobenem primeru ni zastarala, saj do takrat ni iztekel niti triletni zastaralni rok, sicer predpisan za gospodarske pogodbe, kar je osnovna pogodba, sklenjena med gospodarskima subjektoma A., s. p., in tožečo stranko, nedvomno bila. Pritožbeno sodišče pritožnici, ki je prava neuka še pojasnjuje, da pojma gospodarska družba ne gre enačiti s pojmom gospodarska pogodba, saj lahko slednje sklepajo ne le gospodarski subjekti, temveč tudi samostojni podjetniki posamezniki (tretji odstavek 13. člena OZ).

11. Pritožba tako ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Z uveljavitvijo ZPPDID so bili ex offo prekinjeni vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, v katerih so upniki uveljavljali terjatve zoper družbenike izbrisanih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Datum zadnje spremembe:

05.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 987/2019
• Sodba II Ips 44/2009
• VSL sodba II Cp 1682/2015