VSL Sklep II Cp 1843/2018

Jedro

Želje solastnikov se pri delitvi solastne stvari upoštevajo, če so podprte z dejanskimi okoliščinami. Gola želja pa za izkaz upravičenega interesa ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo strankama solastno nepremičnino parc. št. 681/11 k. o. ... tako, da prejme v izključno last in posest del nepremičnine z novo parc. št. 681/20 predlagateljica, del z novo parcelno št. 681/21 pa nasprotni udeleženec in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj višje sodišče prvostopenjski sklep spremeni, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj stroške pritožbenega postopka naloži v plačilo predlagateljici. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje, saj predlagateljica solastne nepremičnine ne uporablja in je tudi nikdar ni uporabljala, niti vzdrževala in to ne neposredno ne posredno. Predlagateljica ima na nepremičnini zgolj golo lastninsko pravico, saj tam ne živi in vrta ne uporablja. Sodišče je narobe razlagalo pravni standard interesa strank za pridobitev posameznih delov solastne nepremičnine v naravi. Dejanski interes za uporabo bazena in nadstreška, ki se nahajata na nepremičnini, je izkazal nasprotni udeleženec, saj je ta del mirno uporabljal zadnjih osem let. Izvedenec C. je v skici z dne 22. 3. 2017 narisal način delitve, skladen z dejanskim interesom strank tega postopka, nato pa je še izvedenec A. kot edino smotrno in logično delitev upošteval skico izvedenca C. Nasprotni udeleženki je pripravljen doplačati za del nepremičnine, ki sta ga sodna izvedenca v mnenjih dodelila njemu. Glede na to, da predlagateljica živi na drugem naslovu, ni jasno, čemu skuša sodišče izenačiti njun dejanski interes za pridobitev tega dela nepremičnine v naravi. Datum pridobitve solastninske pravice za pravilno in pravično rešitev v postopku delitve nepremičnine ni pomemben. Tudi, če je predlagateljica pridobila solastninsko pravico prej, to ne spremeni dejstva, da on z družino že osem let ta del nepremičnine dejansko uporablja. Čista neresnica in v nasprotju z izvedenimi dokazi je ugotovitev sodišča, da imata oba udeleženca interes na zemljišču imeti vrt, saj je predlagateljica izpovedala, da posebnih načrtov s to parcelo nima. Tudi predlagateljičina priča je potrdila, da parcelo v celoti vzdržuje nasprotni udeleženec. Vrt sta v celoti uporabljala dedek in babica, na njem sta zgradila objekte, ko je bila prenesena lastninska pravica nanj, pa je nadaljeval z izvrševanjem lastninske pravice na celotni nepremičnini. Neresnična je tudi ugotovitev, da nepremičnino uporablja družina B. N. B. je potrdila, da nepremičnine že dalj časa ne uporablja. Zgraditev objektov, ki so namenjeni uporabi točno določenim solastnikom, je pravni moment, ki pretehta in pomakne jeziček tehtnice v njegovo korist. Z namenom uporabe nepremičnine je bila zgrajena vrstna lopa, bazen in tudi vzhodni del vrta, ki je vsebovan v skici predloga delitve izvedenca C. Izvedenec C. je skico z dne 1. 6. 2018 naredil po nalogu sodišča in ne po lastnem preudarku in strokovnih sposobnostih. Vrednostno je parcela, ki jo dobi on, slabša, saj bo predlagateljica lahko dobila začasni dostop do parcele tudi z vozili, kar je njemu z delitvijo v celoti onemogočeno. Sodišče je spregledalo izjavo izvedenca A., da je fizična delitev nesmiselna. Predlagateljica je sama povedala, da je parcelo uživala sestra H. z družino, to je babica nasprotnega udeleženca. Po smrti babice in ureditvi odnosov z družino B., je nepremičnino užival nasprotni udeleženec z družino. To je jasno izpovedal, ko je bil zaslišan, sodišče pa to, kot tudi, da predlagateljica ni nič prispevala k vzdrževanju parcele, spregleda. B. so uporabljali le ribnik, ki pa se nahaja v delu, ki je izven njegovega dela po njegovem predlogu delitve. Že na prvem naroku je pokazal, do kje izvršuje svojo posest in temu nihče ni oporekal. Ne more vzdržati argumentacija, da je predlagateljica vzdrževala zahodni del parcele, saj za to ni niti ene podlage v spisu. Košnja trava in vzdrževanje ribnika je nekaj čisto drugega kot vzdrževanje pomožnih objektov. Delitev, kakršno si je zamislilo sodišče, ni pravična. Neresnična je ugotovitev sodišča, da je parcelo tlakoval, uredil je le vegatacijo, skalnjak pa je na tem mestu stal že pred pridobitvijo solastninske pravice na parceli. Ponovno poudarja, da je sam vzdrževal in nosil stroške za vzdrževanje parcele. Glede na to je sodišče zmotno zaključilo, da izkazujeta obe stranki enak dejanski interes za pridobitev določenih delov parcele v izključno last. Predlagateljica s parcelo nima prav nikakršnega naravnega stika, on pa uporablja bazen, nadstrešek, skalnjak in vrt. Ne more se strinjati, da izgradnja objektov na parceli nima nobenega vpliva na delitev. Priča N. B. ni potrdila, da so nepremičnino uporabljali vsi, pač pa, da sta jo uporabljala dedek in babica nasprotnega udeleženca, ki je naslednji v verigi posesti. Delitev nepremičnine, kot jo je določilo sodišče, dejansko v naravi ni izvedljiva brez nastanka visokih stroškov, saj je parcelo razdelilo po sredini ogromnega skalnjaka, ki predstavlja enovito tvorino. Ni jasno, kako si naj skalnjak razdelita v naravi in je izrek slepa neizvršljiv.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Argumentirano zavrača vse pritožbene očitke in pritrjuje sodišču prve stopnje, višjemu sodišču pa predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na podano trditveno in dokazno podlago je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo vsa za razsojo relevantna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo – določbe 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Odločitev je utemeljilo z jasnimi in pravilnimi razlogi, zato se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje nanje in bo v nadaljevanju le kratko odgovorilo na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP, ki se v nepravdnih postopkih uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP.

6. Predlagateljica je 2/3 solastnica parcele 681/11 k. o. ..., nasprotni udeleženec pa je lastnik 1/3 te parcele. Skladno z drugim odstavkom 70. člena SPZ sodišče, če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi solastne stvari, odloči o načinu delitve v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina – civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ). Ker sporazuma za civilno delitev med solastnikoma ni, je moralo sodišče najprej ugotoviti, ali je fizična delitev predmetne parcele mogoča. Iz strokovno obrazloženega mnenja izvedenca A. izhaja, da je. Glede na to in ker predlagateljica ne pristaja na izplačilo svojega deleža, nasprotni udeleženec ne more uspeti z željo, da bi postal izključni lastnik nepremičnine, ki se deli v tem postopku.

7. V poštev torej pride le delitev solastne parcele v naravi, ki se, če je to le mogoče, opravi tako, da vsak solastnik dobi del stvari v naravi v sorazmerju s svojim solastniškim deležem. Predlagateljici torej pripada 2/3 parcele, nasprotnemu udeležencu pa 1/3. Izvedenec A. je v dopolnitvi mnenja, ki ga je izdelal glede na pripombe predlagateljice na prvotno mnenje, pojasnil, da je v prvotnem mnenj sledil skici izvedenca geodetske stroke, ki je bila v spisu, po kateri bi nasprotnemu udeležencu pripadlo cca 2/3 zemljišča, da pa je vsekakor možna tudi fizična delitev ob upoštevanju solastninskih deležev iz zemljiške knjige ter, da je to možno storiti na dva načina, in sicer delitev na S in J del zemljišča ali delitev na V in Z del zemljišča. V naslednji dopolnitvi mnenja, ko je upošteval sedanje stanje nepremičnine, to je, da legalno iz K. ceste na nepremičnino ni mogoče urediti dostopa za motorna vozila, za peš dostop pa bi bilo potrebno porušiti del ograje in narediti vrata ter dejstva, da je mogoče zemljišče uporabljati samo kot vrt ali zelenico, pa je ugotovil, da je vrednost zemljišča po celotni površini enaka, zato je praktično način fizične delitve parcele glede vrednosti nepomemben (točka 5 dopolnitve mnenja izvedenca z dne 5. 2. 2018). Pravilna je zato odločitev prvostopenjskega sodišča, da pripade predlagateljici 2/3 parcele, nasprotnemu udeležencu pa 1/3 parcele, in sicer vsakemu tisti del parcele, za katerega izkaže upravičen interes.

8. Tudi pravni standard upravičen interes je prvostopenjsko sodišče razlagalo pravilno. Pojma upravičen interes in dejanski interes nista sopomenki, kot si zmotno razlaga pritožnik. Zmotno je tudi njegovo stališče, da sama uporaba stvari dokazuje upravičen interes. Protipravna uporaba ga gotovo ne. Skladno s 66. členom SPZ pa lahko solastno parcelo uporablja le sorazmerno svojemu idealnemu deležu. Torej mu tudi, če bi res izključno on in njegova družina uporabljal nepremičnino, ki se deli, ob nasprotovanju večinske solastnice nepremičnine le-ta ne bi mogla pripasti v 2/3 deležu.

9. Sicer pa pritožbeno sodišče sodišče pritrjuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča, da nasprotni udeleženec niti ni uspel izkazati izključne nemotene uporabe 2/3 parcele. Dokazna ocena izpodbijanega sklepa ima oporo v procesnem gradivu, medtem ko pritožba iztrga iz konteksta del izpovedbe N. B., izjave in ugotovitve izvedenca A. in izpovedbo predlagateljice. N. B. je izpovedala, da so parcelo 681/11 "uporabljali vsi": stari ata, stara mama, njen oče, ona in njen partner, okoli leta 2011 pa je nasprotni udeleženec začel obdelovati zelenjavni vrt, drugi del vrta pa je še vedno vzdrževala ona z dovoljenjem predlagateljice. Izvedenec A. je pojasnil, zakaj je v svojem prvotnem mnenju sledil razdelitvi parcele, kot je predlagal nasprotni udeleženec in ni izpovedal, da je taka delitev, kot je določena z izpodbijanim sklepom, nesmiselna, pač pa, da bi bila taka delitev nesmiselna z gradbenega in urbanistične vidika, "glede na dano situacijo pa se parcela z vsemi omejitvami in iz dejanskega stanja kot izhaja lahko deli" (zapisnik z dne 11. 5. 2018, list. št. 145 spisa). Tudi ni res, da bi predlagateljica izpovedala, da nima nobenih načrtov glede parcele, torej smiselno, da je ne potrebuje. Zatrjevala in izpovedovala je, da so parcelo uporabljali B. z njenim dovoljenjem, da tudi sama še hodi na parcelo, za bodoče pa sama posebnih načrtov s parcelo nima, ima pa že odrasle vnuke in jim bo to prepustila, ker so zainteresirani (zaslišanje predlagateljice na naroku 12. 1. 2018, list. št. 115 spisa).

10. Upravičen interes solastnika, da v naravi prejme točno določen del stvari, ki se deli, mora sodišče ugotoviti glede na vse okoliščine konkretnega primera. Želje solastnikov se pri delitvi solastne stvari upoštevajo, če so podprte z dejanskimi okoliščinami, gola želja pa za izkaz upravičenega interesa ne zadostuje. Dejanska okoliščina, ki utemeljuje delitev parcele, za katero se je odločilo sodišče v izpodbijanem sklepu, je možnost dostopa strank postopka. Nasprotni udeleženec ima do dela parcele, ki mu je dodeljen, dostop preko svoje nepremičnine in bo sedaj dejansko postal del njegove nepremičnine. Predlagateljica pa ima dostop preko nepremičnine B., ki ji to dovoljujejo. Pravilno pa se je sodišče prve stopnje oprlo pri razlagi svoje odločitve tudi na ugotovitve o pravnih prednikih in njihovem načinu uporabe parcele. V zvezi s tem je relevantno, da je nasprotni udeleženec pridobil solastninsko pravico na parceli za predlagateljico. Iz tega izhaja, da vrtna lopa in bazen, ki sta bila zgrajena še v času, ko nasprotni udeleženec še ni imel solastninske pravice na parceli, nista bila zgrajena z namenom, da bi ju uporabljal on.

11. Parcelo je sodišče razdelilo po grebenu skalnjaka. Izvedenec gradbene stroke A. je potrdil, da je taka razdelitev možna. Tudi iz fotografij v spisu ne izhaja, da taka delitev ne bi bila možna. Slike ne izkazujejo, kar trdi pritožba, da gre za enovito, nedeljivo tvarino. Dejansko gre za s skalami obrobljen okrasni vrt, ki ga je tudi po mnenju višjega sodišča mogoče brez večjih stroškov razpoloviti, in sicer npr. z izkopom jarka, robniki, ograjo, zasaditvijo ipd. Torej je izpodbijani sklep tudi izvršljiv.

12. V pritožni uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna, pa tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Predlagateljica stroškov z odgovorom na pritožbo ni priglasila, nasprotni udeleženec pa nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP.

Datum zadnje spremembe:

05.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 1474/2019
• VSL sklep I Cp 4895/2010
• VSL sklep I Cp 804/2013