VSL Sklep I Cp 2327/2018

Jedro

Dokazna ocena ne pomeni zgolj povzetka izpovedb zaslišanih strank ali prič, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Ker sodišče prve stopnje takšne dokazne ocene ni opravilo in se do nekaterih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, pravilnosti sprejete odločitve ni mogoče preveriti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je tožnik lastnik severnega dela nepremičnine parc. št. 29/7, k.o. X, kjer stoji stanovanjska hiša s funkcionalnim zemljiščem, minimalno v širini dveh metrov, v delu, ki je v priloženem elaboratu sodne parcelacije za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označen s parcelno številko 29/10, k. o. X, pri čemer je skica izmere sestavni del sodbe. Primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je lastnik parcele št. 29/7 tudi v delu, ki je v elaboratu označen s parc. št. 29/12, k. o. X, je zavrnilo. Tožencu je naložilo, da je tožniku dolžan povrniti 1.104,20 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Graja dokazno oceno in izpostavlja, da se sodišče do ključnih dokazov ni opredelilo. Popolnoma je zanemarilo pričevanje odvetnika A. A. in notarja B. B. ter pisno izjavo, ki jo je izročevalka C. C. podala z namenom preprečitve sporov med pravdnima strankama. Tudi izpovedb strank in prič ni kritično ocenilo, temveč jih je zgolj povzelo. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posebej izpostavlja svojo izpovedbo ter izjavo izročevalke, s katero je potrdila pravo pogodbeno voljo, to je, da tožnik dobi celotno staro stanovanjsko hišo na naslovu ..., ne glede na to, ali slednja stoji v celoti na nepremičnini parc. št. 12.S oziroma 12/0, k. o. X, ali deloma tudi na sosednjih zemljiščih. Dodatno izjavo je izročevalka podala, da ne bi prišlo do sporov med pravdnima strankama, kar sta potrdila zaslišana odvetnik A. A. in notar B. B. Sodišče je sledilo navedbam strank, da ob sklenitvi pogodbe niso bile seznanjene s katastrskimi podatki o legi nepremičnin, potem pa je zavzelo konkradiktorno stališče, da je bila njihova prava volja, da izročevalki ostane v lasti le stanovanjski del stavbe na naslovu ... in da v tem delu tožnik pridobi najprej pravico brezplačne služnosti, nato pa lastninsko pravico. Katere prostore je izročevalka dejansko uporabljala, ni pomembno, bistveno je, da je bila lastnica celotnega objekta in da je bila njena volja, da hišo, vključno s prešnico, dobi tožnik. Funkcionalna raba prešnice ni pomembna, saj ta predstavlja del stanovanjske hiše, ki jo je izročevalka v celoti namenila tožniku. Hiša ima zagotovljen dostop na javno pot, druge stavbe pa imajo kot sedaj možnost normalne uporabe. Sodišče je mimo trditvene podlage in brez tožbenega zahtevka nedopustno poseglo v nepremičnino tožnika, ko je v 12. točki obrazložitve nepravilno zapisalo, da se meja na vzhodu nadaljuje v ravni liniji od sredine zidu do stičišča parcel 29/7, 2617/1 in 1242/20. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe oziroma podrejeno razveljavitev.

3. Toženec na pravilno vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev pogodbene volje pravdnih strank in njune matere C. C. kot izročevalke po v notarskem zapisu sestavljeni izročilni pogodbi s 14. 4. 2004 in dodatku k tej pogodbi s 14. 8. 2007 izvedlo obširen dokazen postopek¹, vendar se v sodbi do izvedenih dokazov ni opredelilo in jih ni ocenilo v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Tožnik zato utemeljeno nasprotuje dokazni oceni, saj bi sodišče moralo vestno in skrbno presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj, pri odločitvi o tem, katera dejstva so dokazana, pa bi moralo upoštevati uspeh celotnega postopka. Namesto tega je ocenilo le nekatere dokaze, ki jih je očitno štelo za bistvene, in ob tem ni pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna in selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus.

6. Jedro spora med pravdnima stranka se nanaša na vprašanje, v kakšnem obsegu je izročevalka s svojim premoženjem razpolagala v korist tožnika, konkretno, ali mu je želela prenesti lastninsko pravico na celotni stari stanovanjski hiši na ..., v kateri je bivala, skupaj s prizidano prešnico, ali je bila morda njena volja drugačna in prešnice ni štela kot dela stare stanovanjske hiše ter je slednjo prepustila tožencu. Tožnik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da bi se sodišče, da bi na dilemo odgovorilo, moralo opredeliti do vseh dokazov, s katerimi bi lahko ugotavljalo pogodbeno voljo izročevalke, med katere nedvomno sodi njena izjava z 8. 11. 2011. Gre za bistveni dokaz, ki ga sodišče sploh ni ocenilo, prav tako se ni opredelilo do izjave in izpovedi odvetnika A. A. o njenem nastanku. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek o pomanjkljivi dokazni oceni izpovedi notarja B. B. kot sestavljalca izročilne pogodbe in njenega dodatka ter sestre pravdnih strank D. D. Dokazna ocena namreč ne pomeni zgolj povzetka izpovedb zaslišanih strank ali prič, temveč mora sodišče argumentirano pojasniti moč posameznega dokaza pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev in njegovo vpetost v celoto, ki bodisi pritrjuje ali ovrže s strani pravdnih strank postavljene trditve. Ker sodišče prve stopnje takšne dokazne ocene ni opravilo in se do nekaterih izvedenih dokazov sploh ni opredelilo, pravilnosti sprejete odločitve ni mogoče preveriti.

7. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo tožnikovi pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavilo zaradi nepravilne uporabe 8. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, pa tudi zaradi kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe. Ocenilo je, da ponovna glavna obravnava ni potrebna, saj dokazovanja ni treba ponoviti ali dopolniti, temveč zgolj skrbno oceniti izvedene dokaze in se nato obrazloženo opredeliti do ponujenega trditvenega gradiva. Takšna odločitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo sodišče prve stopnje, ki je vse dokaze neposredno izvedlo, zgolj ponovno izdelalo sodbo, medtem ko bi pritožbeno sodišče, če bi želelo samo odpraviti nastale kršitve, moralo izvesti celoten dokazni postopek, kar bi bilo za stranke neekonomično tako s stroškovnega kot časovnega vidika.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Vpogledalo je izjavo C. C. z 8. 11. 2011, notarski zapis izročilne pogodbe in dodatka k izročilni pogodbi, fotografije, zaslišalo je pravdni stranki in priče D. D., E. E., notarja B. B., odvetnika A. A., F. F. in G. G.

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 12/2000
• VSL sodba I Cpg 1367/99
• VSL sklep Kp 1045/93