VSL Sodba in sklep II Cp 1611/2018

Jedro

Prav je, da izvedensko mnenje vsebuje tudi izvid, tj. dejstva, na katerih temelji mnenje. Povzetek medicinske dokumentacije je potreben sestavni del mnenja in omogoča njegovo preverljivost. Ker v tedanji fazi postopka izvedenec ni bil seznanjen z videnjem sodišča o poteku tretjega škodnega dogodka, je povzel okoliščine iz procesnega gradiva. Tožnikovo nestrinjanje z izvedenčevim pristopom k oblikovanju mnenja ne daje podlage za dvom o pravilnosti mnenja.

Izvedenčevo mnenje, da vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem niso zaporedne poškodbe glave, je skladno z medicinsko dokumentacijo, ki izključuje "centralno okvaro", hkrati pa upošteva vrsto in intenzivnost poškodb v letu 2009, 2010 in 2011 ter dejstvo, da so se prve težave z ravnotežjem pojavile več kot pol leta po drugem škodnem dogodku.

Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, pa ni pomembno, ali se pravdni stranki z njim strinjata, niti ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.

Izrek

I. Pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v IV. točki izreka spremeni tako, da se za besedilo "4.964,00 EUR," doda besedilo:

"s tem da je ta znesek dolžan plačati na TRR račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877, s sklicem na št. 00800370007016 (koda namena: GOVT, namen: vračilo po odločbi Bpp 70/2016)".

II. V ostalem se pritožba zoper sodbo zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

IV. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarne tožbene zahtevke za plačilo odškodnine 9.500 EUR, 15.231,54 EUR, 80.000 EUR, 16.192,71 EUR, povečano za plačilo davkov in prispevkov, mesečne rente 599,73 EUR, in podredni zahtevek za plačilo 40.000 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi od vsake od toženk. Tožniku je naložilo povrnitev stroškov postopka vsake od toženk.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 28. 9. 2017 je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvedenec otološke stroke upravičen do nagrade in stroškov v skupni višini 810,08 EUR

3. Tožnik v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je napačno razumelo razdelitev na posamezne škodne dogodke. Ta je služila le razmejitvi med odgovornostjo ene in druge toženke. Sicer pa kumulativno škodo dokazuje celotna medicinska dokumentacija. Predhodno zdravstveno stanje je bilo nujen pogoj za kumulativno posledico po zadnjem škodnem dogodku. V vseh treh škodnih dogodkih je utrpel poškodbe glave, kar pomeni, da so vse skupaj privedle do zmanjšanja tožnikovih kognitivnih sposobnosti. Vsaka nesreča je povzročila isto škodno posledico in logično poslabšala predhodno stanje. Pred prvim škodnim dogodkom ni imel problemov s kognitivnimi funkcijami.

Ugotovitev, da je bila vzročna zveza med kumulativno zahtevano škodo in zatrjevanim zmanjšanjem življenjske aktivnosti prekinjena že z vsakim dogodkom, je protispisna. Iz medicinske dokumentacije izhaja, da je vsak od škodnih dogodkov poglobil zmanjšanje življenjske aktivnosti.

Ker je bilo zdravljenje kontinuirano in ga ni mogoče razmejiti po posameznih škodnih dogodkih, ni mogoče govoriti o zastaranju.

Izvedenec dr. A. A. ni znal pojasniti, zakaj je bil tožnik ves čas na bolniški in ni vedel povedati, ali so bile vrtoglavice, ki so se pojavile v marcu 2011, posledica nezgod ali bolezni.

Izvedensko mnenje dr. B. B. je nestrokovno in ne odgovarja na vprašanja sodišča. Izvedenec je na 3. strani po svoje komentiral škodni dogodek, kar je v domeni sodišča. Prepis izvidov ne sodi v izvedensko mnenje. Govori o domnevnih načinih nastanka poškodb, kar glede na dokumentiranost v medicinski dokumentaciji ni domneva. Spregledal je, da je bil pred napadom psa že precej rehabilitiran, potem pa na slabšem. Izvedenec se ni opredelil glede posledic posameznih nesreč. Izvedenec pojasnjuje različne vzroke za motnje ravnotežja, ni pa upošteval, da se je vrtoglavica pojavila direktno po obravnavanih nesrečah, pri čemer je vrtoglavico do napada psa že precej saniral, potem pa se mu je stanje ponovilo in drastično poslabšalo. Predlaga zaslišanje izvedenca, če bo vztrajal pri izjavah v nasprotju z medicinsko dokumentacijo, pa bo predlagal postavitev novega izvedenca. Izvedensko mnenje nima ustrezne strokovne referenčnosti, objektivnosti in nepristranskosti. Zaključkov ni mogoče niti empirično niti strokovno preizkusiti. Opustitev zaslišanja izvedenca pomeni bistveno kršitev določb postopka. Izvedenec bi moral odgovoriti, v kolikšni direktni zvezi v smislu posledice je prometna nesreča 22. 10. 2009 glede na to, da so bile posledice ugotovljene šele 18. 2. 2011. Pred zadnjim dogodkom je bila ugotovljena 46 % pareza levega vestibularisa, po njem pa 78 %. Ključno je bilo leto 2011. Preiskava 5. 6. 2012 pa še dokazuje 100 % parezo levega vestibularisa. Ker tožnik ni imel nobene od bolezni, ki jo izvedenec omenja kot možen vzrok, so bile lahko vzrok le nesreče. Mnenji izvedencev C. C. in D. D., pridobljeni v drugih postopkih, sta drugačni od mnenja, podanega v tej pravdi.

Zmotna je ugotovitev, da ni dokazal višine izgube dohodka. Dokazal je, da je izgubil poklic, da sicer opravlja kmetijsko dejavnost, a se z njo ne more preživljati.

4. Tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 28. 9. 2018 trdi, da izvedenec ni opravil svoje naloge. Mnenje je nestrokovno in neprepričljivo. Obsežno sta povzeta medicinska dokumentacija in teorija, zaključek, da vrtoglavice niso posledica škodnih dogodkov, pa je neobrazložen. Mnenje je kratko in brez ustreznih utemeljitev. Izvedenec ni analiziral posledic vsakega od dogodkov.

5. Toženki nista odgovorili na pritožbo.

6. Pritožba zoper sodbo je utemeljena delno glede stroškov postopka. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

O pritožbi zoper sodbo

7. Tožnik uveljavlja odškodnino iz treh škodnih dogodkov, in sicer prometne nesreče (padca z motorjem) 22. 10. 2009, prometne nesreče 17. 7. 2010 (kot sopotnik se je poškodoval v naletu vozila na vozilo pred njim) in napada psa 21. 7. 2011. Iz prvega škodnega dogodka zahteva povrnitev škode za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz drugega škodnega dogodka zahteva odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah ter za duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.¹ Iz tretjega škodnega dogodka in hkrati v povezavi s posledicami vseh treh zahteva odškodnino za telesne bolečine, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in rento v višini izgube dohodka.

8. Tožnik je zatrjeval, da zaradi prvega škodnega dogodka trpi zaradi vrtoglavic, motenj ravnotežja in poslabšanja vida in da je zaradi direktnega pretresa možganov v tretjem škodnem dogodku izgubil sluh na obeh straneh, da se mu je znatno povečala pareza levega vestibularisa, da ima kognitivne težave (slaba koncentracija, hitra utrudljivost, slab spomin) in da čuti stalno vrtoglavico. Osrednji del tožbe in dokaznega postopka je predstavljala tožnikova trditev, da zaradi več zaporednih poškodb glave trpi zaradi vrtoglavic, te pa bistveno zmanjšujejo njegove življenjske aktivnosti. Po pridobitvi izvedenskega mnenja travmatologa, ki je predlagal, da mnenje o izvoru težav z ravnotežjem poda izvedenec otorinolaringološke stroke, je sodišče pridobilo še mnenje izvedenca otologa.

9. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno:

- da je tožnik v škodnem dogodku 2009 utrpel pretres možganov in zlom desne ključnice, da je bilo zdravljenje zaključeno 20. 7. 2010, ko je bilo zdravstveno stanje stabilno, zlom se je zarasel, desna rama pa je bila popolnoma razgibana,

- da tožnik ni dokazal, da bi zaradi pretresa možganov trpel vrtoglavice, motnje ravnotežja in motnje z vidom (v izvidih iz obdobja poškodovanja niso navedene nobene okoliščine, ki bi utemeljevale obstoj ali sklepanje o obstoju zatrjevanih težav; v primeru pretresa možganov bi takoj po škodnem dogodku tožil za slabostjo, glavoboli, vrtoglavicami, simptomi pa bi v mesecu dni izzveneli; težave, zabeležene 23. 2. 2011, zato niso posledica škodnega dogodka),

- da je tožnik v škodnem dogodku v 2010 utrpel rano na glavi, odrgnino in udarnino na čelu, nateg vratnih mišic ter udarnino in odrgnine po rokah, da je bilo zdravljenje končano 15. 12. 2010 (zdravljenje je bilo daljše zaradi posledic predhodnega stanja vratne hrbtenice),

- da so vrtoglavice, zaradi katerih je tožnik v februarju in v marcu 2011 iskal zdravniško pomoč, posledica bolezenske okvare živca vestibularisa (po odpustu iz bolnišnice neposredno po škodnem dogodku v 2010 ni imel težav, ki bi bile posledica pretresa možganov; tovrstne težave sicer izzvenijo v nekaj tednih),

- da je bil tožnik v avgustu in v septembru 2011 zaradi vrtoglavic pri izbranem zdravniku,

- da je tožnik v juliju 2011 pri padcu utrpel poškodbo glave, da je bila ugotovljena udarnina v zatilju glave in da je bil en dan v bolnišnici, da je zdravljenje poškodb po padcu v juliju trajalo štiri do šest tednov in bilo zaključeno konec avgusta 2011,

- da tožnik v zadnjem dogodku ni utrpel hude poškodbe glave, ampak le površinske odrgnine in razpočno rano na čelu,

- da je bila okvara levega vestibularisa 5. 6. 2012 kompenzirana,

- da je bila tožba vložena 28. 6. 2015.

10. Sodišče prve stopnje je zaključilo (1) da tožnik ni dokazal zatrjevane škode iz škodnega dogodka v 2009, (2) da težave z vrtoglavico, ki so se začele v februarju 2011, niso v vzročni zvezi s poškodbami, ki jih je tožnik utrpel v škodnem dogodku v 2010, (3) da je zahtevek za povrnitev škode iz škodnega dogodka v 2010 zastaral, (4) da je zahtevek za povrnitev škode iz naslova telesnih bolečin in strahu iz škodnega dogodka v 2011, četudi se je zgodil in je zanj odgovorna druga toženka, zastaral, (5) da zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi motenj ravnotežja ni posledica padca v juliju 2011 in da zmanjšanje življenjske aktivnosti ni dokazano.

11. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče zaradi pomanjkljivosti v podanem izvedenskem mnenju izvedenca ni zaslišalo oziroma postavilo novega izvedenca. Bistvena kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 254. člena ZPP je podana, če sodišče – praviloma ustno, lahko pa tudi pisno – ne poskrbi za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev vprašanj, s katerimi stranka polemizira v pripombah na izvedensko mnenje in od katerih je odvisna presoja o pravilnosti mnenja.² V obrazložitvi sodbe je sodišče dolžno ovrednotiti izvedensko mnenje tudi v luči strankinih pripomb (ki niso očitno neutemeljene).

12. Osrednje vprašanje, o katerem se je izrekal izvedenec, je bilo, ali so tožnikove težave z ravnotežjem posledica škodnih dogodkov iz let 2009, 2010 in 2011 ali bolezenskega izvora. Potem ko je tožnik podal pripombe na izvedensko mnenje otološke stroke, je sodišče izvedenca povabilo na zaslišanje. Ker se je izvedenec zaradi zdravstvenih težav dvakrat opravičil, ga je zaprosilo za pisen odgovor na tožnikove pripombe.

13. Izvedenec je v prvem mnenju izključil povezavo med poškodbami, ki jih je tožnik utrpel v navedenih dogodkih, in okvaro vestibularisa, zaradi katere se je tožnik zdravil od februarja 2011 do 5. 6. 2012. V obsežni vlogi (deloma vloženi po pooblaščencu, deloma pa samostojno) je tožnik polemiziral z mnenjem. Večji del vloge je namenjen kritiki izvedenčevega pristopa k oblikovanju mnenja, ki ni utemeljena. Prav je, da izvedensko mnenje vsebuje tudi izvid, tj. dejstva, na katerih temelji mnenje. Povzetek medicinske dokumentacije je potreben sestavni del mnenja in omogoča njegovo preverljivost. Ker v tedanji fazi postopka izvedenec ni bil seznanjen z videnjem sodišča o poteku tretjega škodnega dogodka, je povzel okoliščine iz procesnega gradiva. Očitek, da jih je "povzel po svoje", ni utemeljen. Tudi izvedenčevo mnenje o bolezenskem izvoru tožnikovih težav z vrtoglavico je obrazloženo. Izvedenec je opredelil intenzivnost poškodb, ki jih je tožnik v zadnjem dogodku, in poškodbe glave iz vseh treh škodnih dogodkov, pojasnil način nastanka istovrstnih poškodb različne intenzivnosti in njihove posledice, tožnikove poškodbe – upoštevaje medicinsko dokumentacijo in ostalo procesno gradivo – umestil v to širšo sliko in podal mnenje, ali so vrtoglavice (lahko) njihova posledica. Tožnikovo nestrinjanje z izvedenčevim pristopom k oblikovanju mnenja ne daje podlage za dvom o pravilnosti mnenja. Takega dvoma pa ne vzpostavljajo niti pripombe glede vsebine mnenja.

14. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi celovito ocenilo izvedensko mnenje in v tem kontekstu odgovorilo tudi na tožnikove pripombe na izvedensko mnenje, ki so se nanašale na razloge, na katerih je izvedenec temeljil sklep o bolezenskem izvoru tožnikovih težav z vrtoglavico. Tako je navedlo, (1) da je bil zaradi težav z vrtoglavico obravnavan šele v februarju oziroma marcu 2011, zdravljenje zaradi poškodb po dogodku iz leta 2010 pa je bilo končano že dva meseca prej (zaradi poškodb glave, utrpelih v tem dogodku, pa še znatno prej), (2) da je bil ves čas zdravljenja zaradi vrtoglavic v bolniškem staležu zaradi bolezni, zaradi posledic poškodbe pa le osem dni po dogodku iz julija 2011, (3) da v zadnjem dogodku ni utrpel hujše poškodbe glave, ampak le površinske odrgnine in razpočno rano na čelu, da se sicer pri pretresu možganov lahko pojavijo vrtoglavice, slabosti, motnje vida, vendar se stanje praviloma v desetih dneh izboljša in ne pušča posledic, tudi izjemoma po tem času obstoječe občasne omotice, slabo počutje, preobčutljivost na svetlobo, prekomerni hrup, pa izzvenijo v mesecu dni ali nekaj več, in (4) da je bila okvara levega vestibularisa, zaradi katere se je tožnik zdravil v letu 2011 in 2012, 5. 6. 2012 kompenzirana, in ni šlo za posledico okvare v možganih (zaradi poškodbe ali zaradi bolezni), ampak za ti. periferno motnjo, tj. motnjo v delovanju slušnega organa. Izvedenčevo mnenje, da vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem³ niso zaporedne poškodbe glave, je torej skladno z medicinsko dokumentacijo, ki izključuje "centralno okvaro"), hkrati pa upošteva vrsto in intenzivnost poškodb v letu 2009, 2010 in 2011 ter dejstvo, da so se prve težave z ravnotežjem več kot pol leta po drugem škodnem dogodku.

15. Pritožbeno stališče, da je bilo zdravljenje kontinuirano, nima podlage v ugotovitvah izpodbijane sodbe, pravilnosti ugotovitev, na katerih temeljijo stališča sodbe o zaključkih zdravljenj po posameznih škodnih dogodkih, pa pritožnik obrazloženo ne izpodbija. Tudi pritožbeno stališče o vsebini medicinske dokumentacije ostaja pritožnikovo stališče, s katerim ne more vzbuditi dvoma o pravilnosti drugačnih ugotovitev v sodbi, temelječih na izvedenskih mnenjih. Neutemeljen je tudi očitek, da se izvedenec ni izrekel o povezavi med poškodbami iz dogodka v 2009 in tožnikovimi težavami z ravnotežjem. Iz izvedenskega mnenja jasno izhaja, da ni povezave med okvaro vestibularnega organa, ki se je pokazala več kot pol leta po drugem škodnem dogodku in več kot poldrugo leto po prvem škodnem dogodku, in tema škodnima dogodkoma. Iz izvida tudi izhaja, da izvedenec ni spregledal stanja neposredno po dogodku sredi leta 2011, ko naj bi jesenski izvid kazal poslabšanje v primerjavi s stanjem pred julijem 2011. V oceni prepričljivosti in popolnosti mnenja ni mogoče mimo izvedenčeve obrazložitve, da na težave z ravnotežjem, ki izvirajo iz motenj v delovanju slušnega organa, lahko vplivajo mnogi dejavniki, in dejstva, da je šlo za kontinuirane težave z ravnotežjem, ki so se pričele nekaj mesecev pred julijem 2011. Zgolj to, da se izvedenec ni izrecno opredelil do izvida iz avgusta 2011, ne daje podlage za sklep o pomembni pomanjkljivosti izvedenskega mnenja. Zdravljenje bolezni ne poteka vedno kontinuirano v smeri izboljšanja. Četudi bi se pokazalo, da je bil padec v juliju 2011 vzrok za slabši izvid v avgustu 2011, je na podlagi ugotovitev, da je bil že naslednji izvid iz decembra 2011 znatno boljši, v naslednje pol leta pa so bile posledice okvare levega vestibularisa odpravljene, mogoče sklepati, da bi le v manjši meri podaljšal zdravljenje. Ker je bilo ugotovljeno, da posledic okvare ravnotežnega organa od junija 2012 ni več, te ugotovitve pa pritožba obrazloženo ne izpodbija, navedena ugotovitev ne bi vplivala na pravilnost zaključka v sodbi, da tožnik ni dokazal obstoja škode (zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in pridobitne sposobnosti), ki jo pripisuje težavam z ravnotežjem.

16. Tožnik torej ni dokazal izgube sluha. Prav tako ni bilo dokazano, da bi bile težave s koncentracijo, spominom in utrudljivostjo posledica poškodb v kateremkoli od škodnih dogodkov. Izvedenčevo mnenje, da tako malo intenzivne poškodbe glave, kot jih je utrpel tožnik, niso mogle pustiti posledic niti niso vzrok tožnikovim težavam z ravnotežjem, je bilo jasno. Izvedenec je ovrednotil vso medicinsko dokumentacijo, predloženo v dokaznem postopku. V mnenju je pojasnil, da so vzroki za tožnikove težave z ravnotežjem lahko mnogovrstni in izključil, da bi bili posledica utrpelih poškodb. Svoje mnenje je utemeljil na ugotovitvah o tem, kdaj so se pojavile, o procesu zdravljenja in o zaključku zdravljenja v začetku junija 2012. Vse navedeno utemeljuje pravilnost zaključka izpodbijane sodbe, da tožnik s svojimi pripombami ni vnesel upoštevnega dvoma o pravilnosti mnenja. Ker je tožnik mnenji zdravnikov, podanih v drugih postopkih, predložil šele v pritožbenem postopku, ju sodišče prve stopnje v prvi stopnji ni moglo upoštevati, pritožbeno sodišče pa – glede na to, da ni izkazal opravičljivih razlogov za tako pozno predložitev – ni smelo upoštevati (drugi odstavek 337. člena ZPP).

17. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče spremenilo odločitev o stroških v delu, v katerem se nanaša na tožnikovo dolžnost povrniti stroške postopka drugi toženki. Ker je bila drugi toženki odobrena brezplačna pravna pomoč, je tožnik dolžan plačati njej dolgovane stroške v proračun (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči).

O pritožbi zoper sklep z dne 28. 9. 2017

18. Pritožbeni očitki o neupravičenosti izvedenca do nagrade in stroškov niso utemeljeni. Izvedenec ima pravico do nagrade in do povračila stroškov za izvedensko delo (prvi odstavek 249. člena ZPP in 39. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih – v nadaljevanju Pravilnika), ko opravi nalogo, ki mu je naložena s sklepom sodišča. Pri presoji, ali je izvedenec opravil naloženo delo, pa ni pomembno, ali se pravdni stranki z njim strinjata, niti ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve ali ne. Pravica do nagrade in povračila stroškov nastane z izpolnitvijo naloge.

19. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da izvedenec svoje naloge ni opravil. Kot izhaja že iz gornje obrazložitve, je prav, da mnenje temelji na izvidu, iz zgoraj podanega povzetka mnenja pa izhaja tudi neutemeljenost očitka o njegovi neobrazloženosti.

20. Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v stroškovnem delu spremenilo tako, da je tožniku naložilo, da znesek stroškov, ki jih dolguje drugi toženki, plača v proračun sodišča, ki je drugi toženki odobrilo brezplačno pravno pomoč (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem je pritožbo zoper sodbo in v celoti pritožbo zoper sklep zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu, sklep pa v celoti potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

-------------------------------
¹ V zvezi s škodo iz prvega in drugega škodnega dogodka je tožnik že prejel odškodnini.
² Prim. npr. sklep VS RS II Ips 333/2016 z dne 6. 9. 2018.
³ Zaradi katerih naj bi ne bil več sposoben za opravljanje poklicnega dela in naj bi bil oviran pri večini vsakodnevnih opravil, vožnji z avtomobilom in športnih aktivnostih.

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 2142/2017
• VSL Sklep II Cp 2486/2017
• VDSS Sklep Pdp 647/2017