VSL Sklep I Cp 2312/2018

Jedro

Ker je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče o njenem predlogu odločalo tako, da ga je zavrnilo, je imela na razpolago redno pravno sredstvo, tj. pritožbo, ki jo je tudi vložila in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje razveljavi. Za neposredno pritožbo pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje torej tožnica ne izkazuje pravnega interesa, zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

Če je bilo pooblastilo odvetniku preklicano oziroma je pooblastilno razmerje prenehalo v soboto, potem stečajni upravitelj ni imel realne možnosti o preklicu obvestiti sodišče prej kot v ponedeljek zjutraj, ko je sodišče pričelo poslovati. Če pa je do preklica pooblastila prišlo že v petek, pa stečajnemu upravitelju prav tako ne gre očitati neskrbnosti. Namreč iz podatkov spisa izhajajo njegova zatrjevanja, ki so po oceni pritožbenega sodišča logična in življenjska, tj. da je odvetnici naročil, da preklic pooblastila odvetniku naznani sodišču na naroku 2. 7. 2018, ko se ga bo udeležila. Stečajni upravitelj je utemeljeno pričakoval, da bo odvetnica na narok pristopila, zato ni bilo nobene potrebe, da bi predhodno o preklicu pooblastilnega razmerja z odvetnikom obveščal sodišče.

Sodišče prve stopnje je ravnalo zmotno, ko je zatrjevana upravičena razloga, to je poslabšanje zdravstvenega stanja odvetnice in preklic pooblastila odvetniku, obravnavalo ločeno. Ob enotnem obravnavanju in ob časovnem sosledju obeh dogodkov se izkaže, da sta oba pooblaščenca tožnice z naroka upravičeno izostala. Izkazan je opravičljiv razlog na tožničini strani, zaradi katerega se naroka ni mogla udeležiti.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 2. 7. 2018 se zavrže.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 7. 2018 se ugodi in se sklep spremeni tako, da se glasi:

"Predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu P 93/2016 z dne 2. 7. 2018, s katerim je sodišče postopek ustavilo, razveljavi."

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je tožnica v stečaju po stečajnemu upravitelju proti trem tožencem vložila tožbo. Stečajni upravitelj je za zastopanje pooblastil odvetnika A. A., naknadno pa še odvetnico B. B. (pooblastili v prilogah A 1 in A 12). Poravnalnega in prvega naroka za glavno obravnavo 14. 5. 2018 se je za tožnico udeležil odvetnik A. A. Ker je bila na poravnalnem naroku podana poravnalna ponudba, sodišče prvega naroka za glavno obravnavo ni opravilo in ga je določilo na 2. 7. 2018 ob 8.30 uri. Na ta narok ni pristopila nobena stranka, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 282. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ štelo, da je tožnica tožbo umaknila ter na isti dan s prvim izpodbijanim sklepom postopek ustavilo. Tožnica je po stečajnem upravitelju podala pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, podredno pritožbo, v katerem je obrazložila, da je stečajni upravitelj na dan, ko je bil narok razpisan, takoj, ko je izvedel za izostanek z naroka, poslal opravičilo, saj je z odvetnikom A. A. pooblastilno razmerje sporazumno prenehalo pred narokom 2. 7. 2018, odvetnica B. B. pa je v noči iz 1. 7. na 2. 7. 2018 zbolela tako, da je bila v spremstvu svojcev odpeljana k zdravniku. Predložil je zdravniško potrdilo, da je bila njena bolezen nenadna in nepredvidljiva ter se naroka iz tega razloga ni mogla udeležiti. Predlagal je, da sodišče sklep o ustavitvi postopka razveljavi.

2. Z drugim izpodbijanim sklepom je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožnica za nepristop odvetnice B. B. na narok izkazala opravičljiv razlog, a bi na narok moral pristopiti odvetnik A. A. Do pričetka naroka namreč tožnica sodišču ni naznanila prenehanja pooblastilnega razmerja z njim, zato mora negativne posledice nepravočasnega naznanila nositi sama.

Pritožba zoper sklep z dne 2. 7. 2018

3. Tožnica v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje podredno podaja pritožbo. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Odvetničina odsotnost je bila namreč posledica nenadnih, nepričakovanih in objektivno opravičljivih okoliščin in je bila pravočasno ter ustrezno izkazana in podkrepljena z dokazilom, kot to predvideva ZPP. Sodišče je bilo o upravičeni odsotnosti odvetnice obveščeno brž, ko je bilo to mogoče, zato izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati.

4. Pritožba je nedovoljena.

5. Ker je tožnica podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je sodišče o njenem predlogu odločalo tako, da ga je zavrnilo, je imela na razpolago redno pravno sredstvo, tj. pritožbo, ki jo je tudi vložila in predlagala, da sodišče pritožbi ugodi in sklep z dne 2. 7. 2018 razveljavi. Za neposredno pritožbo pred odločitvijo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje torej tožnica ne izkazuje pravnega interesa,² zato jo je sodišče kot nedovoljeno zavrglo (252. člen ZPP). S tem tožnici ni odvzeta pravica do pritožbe, saj je, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, razveljavitev sklepa z dne 2. 7. 2018 dosegla s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjen.

Pritožba zoper sklep z dne 10. 7. 2018

6. Zoper sklep, s katerim je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, je tožnica podala pritožbo, v kateri navaja, da je sodišče pri odločitvi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je bilo le nekaj ur po tem, ko je bil razpisan in oklican narok za glavno obravnavo, po telefaksu obveščeno o tem, da je odvetniku A. A. pooblastilo prenehalo pred dnevom oprave naroka 2. 7. 2018, odvetnica B. B. pa se naroka zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ki je bilo nepredvidljivo, ni mogla udeležiti. Tožnica v pritožbi nadalje navaja, da ji je poznana sodna praksa, po kateri se mora preklic oziroma odpoved pooblastila naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, sicer stranka sama trpi škodljive posledice. V obravnavanem primeru gre za drugačno dejansko stanje. Ker je bil stečajni upravitelj, ki zastopa tožnico, z odvetnico B. B. dogovorjen, da bo ona pristopila na narok, pred narokom ni imel ne potrebe, ne razloga, niti realne možnosti, da bi sodišče pravočasno obvestil o prenehanju pooblastilnega razmerja z odvetnikom A. A. Tudi sicer je za to potreben primeren čas, v obravnavanem primeru pa med prenehanjem pooblastila in opravljenim narokom ni minil niti en delovni dan. Tožnici oziroma stečajnemu upravitelju zato ni mogoče očitati neskrbnosti ali okoliščin, ki bi ji bile v škodo. Sodišče zato tožnici z napačno uporabo določil ZPP ni dalo možnosti vsebinskega obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Za pravilno odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamujenega dejanja, to je nepristopa pooblaščenca tožnice na prvi narok za glavno obravnavo 2. 7. 2018, je pomembno časovno sosledje dogodkov. Po splošno znanih podatkih je bil na dan 29. 6. 2018 petek, 30. 6. 2018 je bila sobota, 1. 7. 2018 je bila nedelja in 2. 7. 2018, ko je bil ob 8:30 uri zjutraj razpisan narok, ponedeljek. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je nenadna in nepredvidljiva bolezen odvetnici B. B. preprečila udeležbo na naroku, ter je štelo, da je s tem tožnica izkazala upravičen razlog na njeni strani, zaradi katerega se naroka ni mogla udeležiti. Na takšno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožba ne izpodbija in ga izkazujejo listine v sodnem spisu, je pritožbeno sodišče vezano. Nadalje je sprejelo zatrjevanja tožnice, da je stečajni upravitelj odvetniku A. A. odpovedal pooblastilo že pred narokom 2. 7. 2018 in je tudi na to neizpodbijano ugotovitev pritožbeno sodišče vezano.

9. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker je ugotovilo, da bi ob upravičeni odsotnosti odvetnice B. B. na narok moral pristopiti odvetnik A. A., saj stečajni upravitelj pred narokom sodišča ni obvestil o prenehanju pooblastilnega razmerja z njim. Takšen zaključek sodišča prve stopnje tožnica utemeljeno graja. Sodna praksa je v zvezi z naznanitvijo preklica pooblastila enotna in jasna. Preklic pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik (drugi odstavek 99. člena ZPP). Ta trenutek, torej naznanitev preklica sodišču, je pomemben, saj dokler sodišče o preklicu ni obveščeno, opravlja dejanja in vroča pisanja dotedanjemu pooblaščencu stranke.³ Naznanitev preklica pooblastila po zaključku glavne obravnave ne vpliva na pravilno zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje.⁴ A ima po oceni pritožbenega sodišča tožnica prav, da gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko stanje.

10. Tožnica navaja, da stečajni upravitelj neposredno pred narokom ni imel potrebe, niti realne možnosti, da bi sodišče pravočasno obvestil o prenehanju pooblastilnega razmerja z odvetnikom A. A., zato je bilo treba za pravilno odločitev o predlogu presoditi, ali je stečajni upravitelj pri naznanitvi prekinitve pooblastilnega razmerja ravnal s potrebno skrbnostjo⁵ oziroma ali je imel realno možnost, da sodišče pravočasno obvesti o preklicu pooblastila. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je trditev, da je bilo prenehanje pooblastilnega razmerja dogovorjeno v soboto, 30. 6. 2018, neupoštevna pritožbena novota (337. člen ZPP). Izhajati je torej treba iz neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo pooblastilo odvetniku A. A. preklicano pred 2. 7. 2018.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da če je bilo pooblastilo A. A. preklicano oziroma je pooblastilno razmerje prenehalo res v soboto, potem stečajni upravitelj ni imel realne možnosti o preklicu obvestiti sodišče prej kot v ponedeljek zjutraj, ko je sodišče pričelo poslovati.⁶ Če pa je do preklica pooblastila prišlo že v petek,⁷ pa stečajnemu upravitelju prav tako ne gre očitati neskrbnosti. Namreč iz podatkov spisa izhajajo njegova zatrjevanja, ki so po oceni pritožbenega sodišča logična in življenjska, tj. da je odvetnici B. B. naročil, da preklic pooblastila odvetniku A. A. naznani sodišču na naroku 2. 7. 2018, ko se ga bo udeležila. Stečajni upravitelj je utemeljeno pričakoval, da bo odvetnica B. B. na narok pristopila, zato ni bilo nobene potrebe, da bi predhodno o preklicu pooblastilnega razmerja z odvetnikom A. A. obveščal sodišče.

12. Druga okoliščina, ki kaže na to, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev, pa je časovno sosledje. Pritožba ima prav, da je moral imeti stečajni upravitelj za obvestilo sodišču na razpolago primeren čas. Med petkom 29. 6. 2018, ko je odvetnik A. A. stečajnemu upravitelju podal predlog za preklic pooblastila, in ponedeljkom 2. 7. 2018 zjutraj, ko je bil narok opravljen, pa ni minil niti en delovni dan. Sodišče prve stopnje je ravnalo zmotno, ko je zatrjevana upravičena razloga, to je poslabšanje zdravstvenega stanja odvetnice B. B. in preklic pooblastila odvetniku A. A., obravnavalo ločeno. Ob enotnem obravnavanju in ob časovnem sosledju obeh dogodkov se izkaže, da sta oba pooblaščenca tožnice z naroka upravičeno izostala. Izkazan je opravičljiv razlog na tožničini strani, zaradi katerega se naroka ni mogla udeležiti.

13. Pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje tožnici ni dalo možnosti vsebinskega obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje sicer ne drži, saj je sodišče, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, predlog vsebinsko obravnavalo, a je sprejelo zmotno odločitev.

14. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, posledično pa razveljavilo sklep o ustavitvi postopka z dne 2. 7. 2018 (116. člen in 3. odstavek 365. člena v povezavi s 4. odstavkom 351. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi v času odločanja veljavnega 282. člena ZPP – D.
² Primerjaj sklep VS RS II Ips 253/2012.
³ Primerjaj VS RS sklepe II Ips 209/2015, III Ips 112/2015, II Ips 887/08, VSL sodba in sklep I Cpg 107/2018 in sklepe I Cp 1095/2018, I Cpg 593/2017, I Cpg 151/2016, I Ip 3075/2014, I Cpg 41/2013, I Cpg 1087/2013.
⁴ Primerjaj VSL sodba I Cp 743/2016.
⁵ Ker je šlo za izpolnjevanje poklicne dejavnosti, je bil dolžan ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika).
⁶ Ker je bil narok razpisan ob 8.30 uri zjutraj, je malo verjetno, da bi razpravljajoča sodnica prejela opravičilo, saj iz podatkov spisa izhaja, da je bila potrebna 1 ura in 10 minut od prejema opravičila na sodišče, do takrat, ko je bilo opravičilo vloženo v sodni spis.
⁷ Iz elektronskega sporočila odvetnika A. A. stečajnemu upravitelju izhaja, da je na ta dan ob 9.39 uri predlagal preklic pooblastila, torej je do preklica lahko prišlo v nadaljevanju tega dne.

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 920/2016
• VSL sklep II Cp 2257/2010
• VSC Sklep II Ip 357/2013