VSL Sodba II Cp 1978/2018

Jedro

Tožnik je tisti, ki je dolžan dokazati obstoj škode. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje že njegove trditve o vrsti in obsegu škode niso bile konkretizirane (čemur tožnik v pritožbi sploh ne nasprotuje), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Kratek oris zadeve

1. Med pravdnima strankama je bila sklenjena najemna pogodba, na podlagi katere je tožnik tožencu oddal v najem stanovanjsko hišo z dvoriščem, toženec pa se je zavezal plačevati 400 EUR mesečne najemnine. Najemno razmerje je prenehalo konec septembra 2016; v tem postopku pa pravdni stranki uveljavljata zahtevke, ki izvirajo iz najema - tožnik zahtevek za plačilo najemnine, odškodnine in stroškov RTV, toženec¹ pa z nasprotno tožbo zahtevek za povrnitev vlaganj.

Odločitev sodišča prve stopnje

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo oba tožbena zahtevka zavrnilo in odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

3. Odločitve o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za plačilo najemnine za čas od junija 2016 do septembra 2016 (torej za plačilo 1.600 EUR) in 114,75 EUR RTV prispevka tožnik ne izpodbija in je torej postala pravnomočna.

Pritožbeni razlogi in predlog

4. Zoper preostali del sodbe se, vsaka v delu, v katerem ni uspela, iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta obe pravdni stranki.

5. Tožnik predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Vztraja, da mu je zaradi nestrokovnega ravnanja toženca s stanovanjem (napačnega kurjenja in zračenja) nastala škoda 700 EUR. Toženec ni saniral plesni. Sodišče je s pavšalno obrazložitvijo zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje prič, ki bi povedale, kakšno je bilo stanje stanovanja pred toženčevo uporabo in kakšno po njej. Do predlaganega strokovnjaka gradbene stroke se ni opredelilo. Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo nesporno, da je bila hiša zgrajena v letu 1978 iz kombi plošč in brez izolacije. Tožnik je pojasnil, da gre za normalno grajen stanovanjski objekt, zidan z opeko, ometan.

Pritožnik izpodbija tudi dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, ali je toženec iztrgal vtičnice ali ne.

6. Toženec predlaga spremembo ali razveljavitev sodbe. Izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, kakšen je bil dogovor glede poračunavanja stroškov zamenjave oken in vrat z najemnino. Izpoved priče A. A. bi moralo sodišče upoštevati v celoti, ne iztrgano iz konteksta in skupaj z izpovedjo ter trditvami toženca.

7. V odgovorih na pritožbi pravdni stranki predlagata zavrnitev pritožb.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi tožeče stranke

9. Najpomembnejši razlog za zavrnitev tožnikovega zahtevka za plačilo odškodnine je v ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnik v tožbi ni navedel konkretnih dejstev o vrsti in obsegu škode, nato pa je te trditve spreminjal in jih ni konsistentno navedel. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti je utemeljen, če sodišče ugotovi, da je toženec kršil pogodbene obveznosti², da vzrok za kršitev izvira iz toženčeve sfere in da je zato nastala škoda (prim. 243. člen Obligacijskega zakonika; OZ v zvezi s 113. členom Stanovanjskega zakona; SZ-1). Tožnik je tisti, ki je dolžan dokazati obstoj škode. Ker po ugotovitvah sodišča prve stopnje že njegove trditve o vrsti in obsegu škode niso bile konkretizirane (čemur tožnik v pritožbi sploh ne nasprotuje), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek v tem delu utemeljeno zavrnilo.

10. Obrazloženo velja v enaki meri za tisti del zahtevka, ki se nanaša na škodo zaradi plesni v stanovanju kot tistega, ki se nanaša na škodo zaradi iztrganega električnega vtikača ali vtikačev.

11. Ostale pritožbene trditve, ki se nanašajo na dodatne razloge izpodbijane sodbe (o času in načinu gradnje sporne nepremičnine, o stanju nepremičnine pred in po najemnem razmerju pravdnih strank ter v zvezi s tem predlaganih dokazih, o napačnem kurjenju in zračenju ter v zvezi s tem predlaganih dokazih); zato niso pravno odločilne, na pravilnost izpodbijane sodbe torej ne morejo vplivati; zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

K pritožbi tožene stranke

12. Dokazna ocena v izpodbijani sodbi ustreza zahtevam 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ocenilo vsak dokaz posebej in vse skupaj. Ob nasprotujočih si izpovedih pravdnih strank je utemeljeno verjelo izpovedi priče (toženčevega odraslega sina A. A., ki je o okoliščinah veliko vedel, saj je tudi on z družino živel v stanovanju in pri dogovorih sodeloval, za izid pravde pa je nedvomno manj zainteresiran kot toženec. A. A. je glede izvršitve dogovora pravdnih strank o povrnitvi stroškov menjave oken in vrat res izpovedal drugače od toženca in drugače kot je trdil toženec. Pritrdil je je tožnikovi izpovedi. A v tem ni ničesar, kar bi terjalo, da se izpoved priče razume drugače, kot je bila podana. Izpoved, „da pa je bilo ravno tako, da potem nismo bili nič dolžni“, je namreč zelo jasna in ne pomeni, „da je bilo tako, da potem ne bi bili nič dolžni“. Tudi nadaljnja izpoved, „...koliko je bil znesek oken in vrat, ki so bila kupljena.., povem, da točno ne vem, ampak skupaj z delom in s poličkami..., je bilo nekje za 3 mesečno najemnino. To sta se tožnik in njegova žena strinjala, ampak pri tem nista ostala.“ (ni jasno, kaj sta se strinjala in pri čem nista ostala), dokazne ocene sodišča prve stopnje ne omaje. Zaključek sodišča prve stopnje, da so se stroški, katerih plačilo zahteva toženec, (kot je bilo dogovorjeno) pobotali z najemnino za tri mesece, pritožbeno sodišče torej sprejema. Ker je tako, tožbeni zahtevek za (ponovno) povrnitev stroškov, ki so že bili pobotani z najemnino, ni utemeljen.

13. Pritožbi torej nista utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.

14. Ker pritožnika s pritožbama nista uspela, sama krijeta stroške pritožbenega postopka. Enako velja za stroške odgovorov na pritožbi, ki jih ni mogoče uvrstiti med potrebne v smislu 1. odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Sodišče zaradi jasnosti za tožnika (in toženca po nasprotni tožbi) uporablja le izraz tožnik; za toženca (in tožnika po nasprotni tožbi) pa le izraz toženec.
² V tem primeru, če je ravnal s stanovanjem tako, da stanje stanovanja ob vrnitvi ni bilo takšno kot ob prevzemu.

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1880/98
• VSK sodba Cpg 416/2015
• VSRS sodba in sklep III Ips 95/2013