VSL Sklep II Cp 2553/2018

Jedro

Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani, soglasje tožene stranke ni potrebno. Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani tudi ni dolžno odločiti s sklepom. Še več, morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more suplirati s svojim sklepom, tako kot to lahko stori takrat, kadar toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo. Ker sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, saj za takšno odločitev ni imelo zakonske podlage, je jasno, da takšen sklep ne more imeti nobenega vpliva na procesni položaj in pravice tožene stranke, zato ta nima pravnega interesa za svojo pritožbo. Tožena stranka ob navedenem ni upravičena do vsebinskega obravnavanja pritožbe, čeprav je upoštevala pravni pouk, s katerim je sodišče prve stopnje opremilo svoj sklep. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.

Izrek

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi sta tožbo proti toženi stranki vložila dva tožnika A. A. in B. B. Ker tožnik ni plačal sodne takse za tožbo, jo je sodišče štelo za umaknjeno in je postopek v tem delu ustavilo (sklep z dne 14. 1. 2016, list. št. 34 sodnega spisa in naslednji).

2. Tožnik se je po delni ustavitvi postopka pridružil tožnici kot stranski intervenient, kar je s sklepom dopustilo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi II Cp 459/2017 z dne 12. 4. 2017 (list. št. 136 sodnega spisa in naslednji). Po tem, ko je tožnik pridobil status stranskega intervenienta, je vstopil v pravdo na strani tožeče stranke. Po nasprotovanju s strani tožene stranke je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožniku takšen vstop v pravdo dopustilo z obrazložitvijo, da sta prvotna tožnika solidarna dolžnika po pogodbah, za katere v tem postopku zahtevata ničnost oziroma razveljavitev, zato so podani pogoji iz 1. točke prvega odstavka 191. člena ZPP.

3. Tožena stranka se zoper odločitev sodišča pritožuje v bistvenem iz štirih razlogov:

- prvotni tožnik ne more še enkrat vstopiti v pravdo, ker je bil proti njemu postopek zaradi neplačila sodne takse ustavljen;

- ponovno ne more vstopiti v pravdo tudi iz razloga, ker ima že status stranskega intervenienta, oboje pa se izključuje, saj tožnik v pravdi ne more imeti sočasno dveh različnih procesnih položajev;

- tožnica je s ponovnim vstopom prvotnega tožnika očitno sanirala materialnopravno napačno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti predmetnih pogodb in posledično temu nesklepčnost tožbe;

- pri tem pa je šlo za zlorabo procesnih pravil, kar je sodišče z izpodbijanim sklepom dopustilo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče glede naknadnega sosporništva na aktivni strani po 191. členu ZPP. Tako se po tretjem odstavku tega člena lahko do konca glavne obravnave ob pogojih iz prvega odstavka tega člena pridruži tožniku nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če v to privoli. Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za solidarne terjatve oziroma obveznosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena. Kadar gre za naknadno sosporništvo na aktivni strani pa soglasje tožene stranke ni potrebno.² Novejša sodna praksa je zavzela stališče, da sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom. Še več, morebitnega toženčevega nasprotovanja sodišče ne more suplirati s svojim sklepom, tako kot to lahko stori takrat, kadar toženec nasprotuje objektivni spremembi tožbe (prvi odstavek 185. člena ZPP). Toženec lahko oporeka odločitvi sodišča šele v pritožbi zoper končno odločbo.³

6. Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, saj za takšno odločitev ni imelo zakonske podlage. Jasno je tudi, da takšen sklep ne more imeti nobenega vpliva na procesni položaj in pravice tožene stranke, zato ta nima pravnega interesa za svojo pritožbo. Tožena stranka ob navedenem ni upravičena do vsebinskega obravnavanja pritožbe, čeprav je upoštevala pravni pouk, s katerim je sodišče prve stopnje opremilo svoj sklep. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravice, ki je zakon ne predvideva.⁴ Ob navedenem je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP.

7. Ob povedanem se pritožbenemu sodišču ni bilo treba izrekati o tožbenih trditvah, a v izogib nejasnostim dodaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da se, če je tožba umaknjena, šteje kot da ni bila nikoli vložena. To ne velja le za njene materialnopravne učinke, ampak tudi za procesne. Ko je tako, ni razlogov, da se tožnik, ki je umaknil tožbo, ne bi mogel kasneje (do konca glavne obravnave) pridružiti tožnici, ki v pravdi vztraja, ob predpostavki, da so podani pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP.⁵ Glede na takšno stališče sodne prakse se postavlja tudi vprašanje utemeljenosti pritožbenih trditev o zlorabi procesnih pravic s strani prvotnega tožnika. Glede dveh procesnih položajev prvotnega tožnika v postopku gre pojasniti, da določila ZPP konkretno ne opredeljujejo prenehanja stranske intervencije. Vendar je že iz splošnih določil ZPP mogoče smiselno zaključiti, da v primeru, ko se stranski interventient skladno s 191. členom ZPP v pravdi pridruži eni od strank, in s tem postane stranka postopka, stranska intervencija po sami naravi stvari preneha. Sicer o tem vprašanju pritožbeno sodišče našlo sodne prakse. Ostaja še vprašanje materialnopravnih učinkov naknadnega vstopa tožnika na aktivni strani. O tem, da se s pridružitvijo novega tožnika v pravdo procesni položaj tožene stranke v ničemer ne poslabša, je stališče pravne teorije in sodne prakse.⁶ Je pa določene pomisleke glede materialnopravnih učinkov vložene tožbe v tovrstnih primerih izreklo Vrhovno sodišče RS v zgoraj citirani sodbi in sklepu II Ips 12/2011.

8. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške (165. člen ZPP).

-------------------------------
^...
2 Prim. Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Lojze Ude in ostali, druga knjiga, Ur. list RS in GV Založba 2006, Komentar N. Betetto k 191. členu, stran 243, 7. točka. Prim. tudi VS RS sodba in sklep II Ips 12/2011 in VSL sklep I Cp 3142/2015.
³ Primerjaj VSL sklep I Cp 3142/2015 in sodba I Cp 3045/2015. Drugače npr. sklep VSL I Cp 972/2014.
⁴ Primerjaj VSL sklep I Cp 3142/2015.
⁵ Primerjaj VSL sklep II Cp 439/2011.
⁶ Primerjaj zgoraj naveden komentar N. Betetto k 191. členu ZPP in zgoraj navedene odločbe VS RS in VSL.

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3142/2015
• VSRS Sklep I Up 218/2019
• VSL sklep II Cp 3686/2010