VSL Sklep IV Cp 338/2019

Jedro

Iz pritožbenih navedb o tožnikovem odnosu do otrok v času, ko je družina živela skupaj, ne izhaja neogiben sklep, da stiki z očetom za otroke niso koristni. Sploh pa takega zaključka ne utemeljuje dejstvo, da tožnik na naroku 11. 9. 2018 ni vedel za dejavnosti otrok ob četrtkih. Tožnik od sredine avgusta ni več živel z družino, toženka pa ni nasprotovala njegovim navedbam, da se spomladi še nista odločila, ali bo sin jeseni nadaljeval s karatejem, da je hčeri vpisala na likovno delavnico po 4. 9. 2018 in da je poskušal izvedeti, kakšne so njihove dejavnosti, a se toženka na to ni odzvala. Nepoznavanje urnika zunajšolskih dejavnosti otrok tako ne more izkazovati verjetnosti trditve o odtujenosti med njimi in očetom.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2018 spremeni tako, da se v drugem odstavku I. točke izreka besedna zveza "vsak drugi četrtek" nadomesti z besedno zvezo "vsako drugo sredo", v ostalem pa se ugovor zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 9. 2018, izdanim po uradni dolžnosti, odločilo, da imajo trije otroci pravdnih strank stike z očetom vsak drugi vikend od sobote od 9. ure do nedelje do 18. ure in vsak drugi četrtek v tednu, in sicer tako, da jih oče v soboto prevzame pred materinim domom, mati pa jih prevzame v nedeljo pred očetovim domov, ko za vikend ni stikov z očetom, in sicer tako, da jih oče prevzame v vrtcu oziroma v šoli, mati pa jih prevzame pred očetovim domom istega dne ob 19. uri. Za primer kršitve je določilo izrek denarne kazni 200 EUR. Zavrnilo je tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri se stiki izvršujejo tako, da ima vsak od staršev otroke po tri dni, o večjem obsegu stikov pa se starša dogovorita sporazumno in sproti. Zavrnilo je toženkin predlog za prepoved stikov med otroki in očetom.

2. Tožnik v pritožbi zoper sklep predlaga, naj sodišče spremeni dan izvajanja stikov med tednov, da bo to dan, ko otroci nimajo zunajšolskih dejavnosti v A. Sin ima namreč ob četrtkih od 17.30 do 18.30 ali celo do 19h trening karateja, hčeri pa enourno likovno delavnico, ki se začne ob 17h, včasih pa že ob 16.30 uri. Toženka je za te dejavnosti vedela že na naroku, a nanje ni opozorila. Ker v tem času ne more priti iz B. do A., ves stik poteka v čakanju na aktivnosti. Kadar so otroci pri materi, sin hodi na karate sam. Toženka ne želi sporočiti informacij o zunajšolskih dejavnostih otrok. Iz tega, kar mu povedo otroci, sklepa, da ob sredah nimajo teh dejavnosti.

3. Toženka v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvajanje stikov med otroki in očetom odloži do pridobitve izvedenskega mnenja psihiatra, v primeru razveljavitve pa naj se zadeva vrne v obravnavo drugemu sodniku.

Izpodbijana odločitev predstavlja presenečenje za obe stranki. Sodišče z njima na naroku ni razpravljalo o načinu izvajanja stikov. Starša sta se dogovorila, da oče prihaja po otroke in jih tudi vrne na njihov dom. Korist otrok ni obrazložena konkretno. Ugotovljena je izmišljena korist staršev, ki naj bi bila v delitvi prevoznih stroškov.

Sodišče je že 11. 9. 2018 obvestila o svoji nepravilno povzeti izjavi v mnenju Centra za socialno delo, sodišče pa je odločilo, ne da bi pridobilo končno mnenje Centra. Izjavila je namreč, da tožnik ne ogroža otrok le v odsotnosti, vsak oseben stik z njim pa je zanje zelo stresen. Iz zdravstvene dokumentacije, ki je v spisu, izhaja, da je imunost otrok v letošnjem letu zelo padla, psihičnih posledic, ki postanejo vidne sčasoma, pa še ni možno ugotoviti.

Sama je obširno pojasnila, da je bil tožnik zaradi svoje motnje vse do letos odtujen od otrok. Zanje se ni zanimal in ne pozna njihovih potreb. Vse od rojstva otrok se je ukvarjal le s seboj, od nje pa zahteval popolno podrejenost in jo stalno nadziral. Eden glavnih dokazov odtujenosti je, da je šele po sklenitvi dogovora o stikih 11. 9. 2018 ugotovil, da imajo otroci ob četrtkih dejavnosti. Sedaj jih iz lastnega udobja na te dejavnosti ne vozi, ampak otroci največkrat pred televizijo s sladkarijami čakajo, da jih sama pride iskat. Do nje postaja vse bolj verbalno in fizično nasilen. Nazadnje jo je pred stanovanjem na Brezovici pred otroci zbrcal, da si je pri padcu poškodovala roko.

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se stranki na naroku nista dogovorili o tem, da bi otroke prevzel in jih pripeljal na toženkin dom. Na naroku so se pogovarjali o tem, kako naj se izvajajo prevozi otrok, sam pa je predlagal enakopravno delitev prevozov in s tem povezanih stroškov. Center za socialno delo je tako v prvotnem mnenju kot v mnenju z dne 5. 12. 2018 ugotovil, da so stiki otrok z njim kot očetom njim v korist.

5. Pravdni stranki v odgovorih na pritožbo nasprotne stranke predlagata njeno zavrnitev.

6. Tožnikova pritožba je utemeljena. Toženkina pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 9. 2018 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da imajo otroci pravdnih strank stike z očetom (1) vsak drugi vikend od 9. ure v soboto do 18. ure v nedeljo, s tem da oče v soboto ob 9. uri prevzame otroke pred materinim domom, mati pa otroke v nedeljo ob 18. uri pred očetovim domom, in (2) vsak drugi četrtek v tednu, ko med vikendom ni stikov, in sicer jih oče prevzame v vrtcu in šoli ob uri, ko običajno odhajajo domov, mati pa jih prevzame pred očetovim domom isti dan ob 19. uri. Za primer kršitve je določilo denarno kazen 200 EUR. Zavrnilo je tožnikov predlog za večji obseg stikov in toženkin nasprotni predlog za prepoved stikov med očetom in otroki.

8. Odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi temelji na stališčih, (1) da je začasna odredba nujna za zavarovanje koristi otrok, ker je v dobro otrok, da imajo stike z obema staršema, starša pa se ta čas o njih nista sposobna dogovoriti, (2) da je v tem trenutku pomembno, da se stiki vzpostavijo in izvajajo redno ter oče na ta način sodeluje pri vzgoji otrok, (3) da je prav, da so stroški prevozov, povezani z izvrševanjem stikov, enakomerno porazdeljeni, (4) da ta čas ni razlogov niti za prepoved stikov med otroki in očetom niti za pogostejše stike in (5) da imajo otroci pravico do obšolskih dejavnosti, starši pa so jim dolžni zagotoviti prevoz v zvezi z njimi. Sodišče prve stopnje je opozorilo, da konfliktnost odnosa med staršema ni v korist otrok in je zanje obremenilna.

9. Toženkino pritožbeno stališče, da sta se s tožnikom dogovorila, da bo oče prihajal po otroke in jih tudi pripeljal nazaj, nima podlage v podatkih spisa. Iz zapisnika o naroku za izdajo začasne odredbe izhaja le, da sta se o tem dogovorila v zvezi s prvima dvema stikoma, ki sta potekala med narokom in pred izdajo začasne odredbe. Sicer pa je oče predlagal, da jih vozita vsak v eno smer. Razlogov, da bi bila taka odločitev v nasprotju s koristjo otrok, pritožnica ni navedla.

10. Toženkina izjava pred centrom za socialno delo ne more biti odločilna za presojo, da otrokom stiki z očetom niso v korist. V zaostrenih odnosih med staršema, ki od avgusta lani ne živita več skupaj, otroci pa so ostali pri materi, in ki se nista zmogla sama dogovoriti o stikih med otroki in očetom, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez odlašanja odločilo o stikih na podlagi mnenja centra za socialno delo, kakršnega je pripravilo na podlagi tedaj zbranih informacij in podatkov. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da niso bile podane okoliščine, ki bi nudile podlago za sklep, da stiki z očetom otrokom niso v korist. Iz pritožbenih navedb o tožnikovem odnosu do otrok v času, ko je družina živela skupaj, ne izhaja neogiben sklep, da stiki z očetom za otroke niso koristni. Sploh pa takega zaključka ne utemeljuje dejstvo, da tožnik na naroku 11. 9. 2018 ni vedel za dejavnosti otrok ob četrtkih. Tožnik od sredine avgusta ni več živel z družino, toženka pa ni nasprotovala njegovim navedbam, da se spomladi še nista odločila, ali bo sin jeseni nadaljeval s karatejem, da je hčeri vpisala na likovno delavnico po 4. 9. 2018 in da je poskušal izvedeti, kakšne so njihove dejavnosti, a se toženka na to ni odzvala. Nepoznavanje urnika zunajšolskih dejavnosti otrok tako ne more izkazovati verjetnosti trditve o odtujenosti med njimi in očetom. Za pravilnost začasne odredbe ne more biti pomembno dogajanje po njeni izdaji.

11. Utemeljen pa je tožnikov pritožbeni predlog, naj stiki namesto ob četrtkih potekajo ob sredah. Prav je, da starši omogočijo otrokom razvijanje njihovih talentov prek ukvarjanja z obšolskimi dejavnostmi, v njihovo korist pa je tudi ohranjanje stikov z vsakim od staršev. Obseg stikov, določen z začasno odredbo, je skromen. Življenjsko prepričljivo je zato pritožnikovo stališče, da ob časovni razporeditvi dejavnosti, ki jih imajo otroci ob četrtkih popoldan, in glede na razdaljo med krajem dejavnosti in krajem njegovega bivališča stiki ob četrtkih izgubijo bistveno vsebino, zgolj stiki vsak drugi (nepolni) vikend pa so premalo za ohranjanje kvalitetnega odnosa z otroki.

12. Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče (1) tožnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru tožeče stranke delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 9. 2018 spremeni tako, da se v drugem odstavku I. točke izreka besedna zveza "vsak drugi četrtek" nadomesti z besedno zvezo "vsako drugo sredo", v ostalem pa se ugovor zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi, toženkino pritožbo pa zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v s to pritožbo izpodbijanem delu potrdilo (2. točka in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 1622/2018
• VSL Sklep IV Cp 1050/2019
• VSL Sklep IV Cp 455/2019