VSL Sklep II Cp 1888/2018

Jedro

Ker pritožnik ni niti oporočni niti zakoniti dedič zapustnikov, izpodbijani delni sklep o dedovanju ne ureja dedovanja premoženja, do katerega bi bil upravičen. Zato tudi dedni dogovor, ki sta ga v zvezi z dedovanjem nepremičnin zapustnikov sklenila oporočna dediča, v ničemer ne posega v pravni položaj pritožnika. Za pritožbo zoper delni sklep o dedovanju zato nima pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim delnim sklepom o dedovanju ugotovilo, katere nepremičnine sodijo v zapuščino po pokojnem A. A. in v zapuščino po pokojni B. A. (I. točka izreka sklepa). Ugotovilo je tudi, da sta zapustnika z oporokami razpolagala s svojim nepremičnim premoženjem in da sta oporočna dediča njunih nepremičnin C. C. in D. D. (II. točka izreka sklepa). V III. točki izreka sklepa je prvo sodišče povzelo dedni dogovor obeh oporočnih dedičev nepremičnin zapustnikov.

2. Zoper sklep se pritožuje E. E. (pritožnik), ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. V bistvenem navaja, da prvo sodišče ni imelo podlage za izdajo delnega sklepa o dedovanju. Pri sklenitvi dednega dogovora bi moral kot stranka sodelovati tudi pritožnik. Ker pri sklenitvi dednega dogovora niso sodelovali vsi dediči, dedni dogovor ni bil veljavno sklenjen.

3. Oporočna dedinja D. D. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Glede na relevantne okoliščine obeh zapuščinskih zadev ni bilo nobenih ovir, da je prvo sodišče izdalo delni sklep o dedovanju. Predmet izpodbijanega sklepa je nepremično premoženje obeh zapustnikov, s katerim sta oporočno razpolagala v celoti, to pa v korist oporočnih dedičev C. C. in D. D., kar pomeni, da pritožnik ni oporočni dedič njunih nepremičnin. Pritožnik tudi ni zakoniti dedič zapustnikov in do dedovanja njunih nepremičnin ni upravičen niti na podlagi določb ZD o dedovanju na podlagi zakona.

6. Glede na to izpodbijani delni sklep o dedovanju ne ureja dedovanja premoženja, do katerega bi bil upravičen pritožnik. Zato tudi dedni dogovor, ki sta ga v zvezi z dedovanjem nepremičnin zapustnikov sklenila C. C. in D. D., v ničemer ne posega v pravni položaj pritožnika. Ker je bila odločitev o dedovanju nepremičnega premoženja zapustnikov zrela za razsojo, je prvo sodišče lahko izdalo delni sklep o dedovanju na podlagi 314. člena ZPP.

7. Pritožnikov položaj se glede na povedano v zvezi z njegovo pritožbo v ničemer ne bi mogel izboljšati, zato za pritožbo zoper delni sklep o dedovanju nima pravnega interesa. To pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 443. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 346. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

04.04.2019

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 891/2002
• Sklep I Up 460/2000
• VSL sodba II Cp 263/2017