<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cpg 816/2018

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.816.2018
Evidenčna številka:VSL00021014
Datum odločbe:25.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:gospodarski spor majhne vrednosti - narok - izostanek z naroka obeh strank - domneva umika tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen odvetnika - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - nasprotje v razlogih sodbe - napačen pravni pouk

Jedro

Skladno s 86. členom ZPP stranki ni treba osebno opravljati procesnih dejanj, ampak jih lahko opravlja prek pooblaščenca. Tožeči stranki, ki za težave svojega pooblaščenca ni vedela, zato ni mogoče očitati, da bi lahko domnevo umika tožbe iz tretjega odstavka 454. člena ZPP preprečila s tem, da bi se naroka osebno udeležila.

Tožeča stranka ni zamudila roka za vložitev pritožbe zoper sklep o domnevi umika tožbe, pač pa je zamudila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni bila dolžna opraviti nikakršnega zamujenega dejanja.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe najprej navaja, da tožeča stranka za opravljene računovodske storitve vtožuje skupno znesek 1.416,36 EUR ter na podlagi dveh računov za opomine še 80,00 EUR - vse skupaj torej 1.496,36 EUR. V nadaljevanju obrazložitve pa navaja, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo za opravljene računovodske storitve v skupnem znesku 1.516,36 EUR. Sodišče prve stopnje nato v razlogih izpodbijane sodbe zaključi, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen skupno za 1.374,36 EUR, ni pa utemeljen za znesek 122,00 EUR, tožeči stranki pa je prisodilo znesek 1.394,36 EUR. Razlogi o odločilnih dejstvih izpodbijane sodbe so tako v tem delu med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi izrek nasprotuje razlogom sodbe, kar vse onemogoča njeno objektivno presojo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, pritožbi tožeče stranke pa se ugodi v celoti in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani I., III., IV., V. in VIII. točki izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se v po njej izpodbijanem a ne razveljavljenem delu, to je v VI. in VII. točki izreka, potrdi odločba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (pravilno sodbo in sklepom; v nadaljevanju tudi odločba): sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 1330/2016 z dne 12. 1. 2016, razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči plačati znesek 1.394,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 122,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2015 dalje do plačila (II. točka izreka); toženo stranko zavezalo k povrniti izvršilnih stroškov tožeči stranki v višini 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2016 dalje do plačila (III. točka izreka); tožeči stranki naložilo, da mora v 15 dneh toženi plačati znesek 540,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2016 dalje do plačila (IV. točka izreka); zavrnilo tožbeni zahtevek (po nasprotni tožbi) za plačilo glavnice v višini 1.825,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka); ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in sklep o umiku tožbe z dne 21.2.2017 razveljavilo (VI. in VII. točka izreka) ter toženo stranko še zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeči stranki v višini 679,19 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (VIII. točka izreka).

2. Zoper IV. in VIII. točko izreka navedene odločbe se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP)) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Zoper I., III., V., VI., VII. in VIII. točko izreka navedene odločbe se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 338. člena ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da zavrne predlog za vrnitev v prejšnje stanje in obdrži v veljavi sklep o umiku tožbe z dne 21. 2. 2017 oziroma tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, njenemu zahtevku po nasprotni tožbi pa v celoti ugodi, vse s stroškovno posledico. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, zadevno odločbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo toženi stranki.

6. Pritožba tožene stranke je delno utemeljena, pritožba tožeče stranke pa je v celoti utemeljena.

7. Ker se tožbeni zahtevek tožeče oziroma tožene stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper odločbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

O odločitvi sodišča prve stopnje o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje:

8. V predmetni zadevi sta tako tožeča kot tudi tožena stranka zahtevali izvedbo naroka. Tožečo stranko v tej zadevi zastopa pooblaščenec - odvetniška družba. Pooblaščenec tožeče stranke kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na poravnalni narok in prvi naroka za glavno obravnavo, razpisan za dne 21. 2. 2017 ob 10:00 uri. Ker na narok ni pristopila niti tožeča stranka osebno, prav tako pa se ga tudi ni udeležila tožena stranka, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21. 2. 2017 (list. št. 65 spisa) štelo, da je tožba tožeče stranke umaknjena (3. odstavek 454. člena ZPP).2

9. Tožeča stranka je nato po svojem pooblaščencu dne 28. 2. 2017 pravočasno (2. odstavek 117. člena ZPP) podala predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je pojasnila, da je odvetnik S. O. (ki je konkretno prevzel njeno zastopanje v tej zadevi in bi moral pristopiti na omenjeni narok) v noči na 21. 2. 2017 zbolel, da je imel visoko vročino, želodčne težave in je bruhal ter bil v takšnem zdravstvenem stanju, da na službene obveznosti ni mogel misliti. K predlogu je bilo priloženo tudi potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela za odvetnika S. O. (priloga A25 spisa). Sodišče prve stopnje je predlagatelja s sklepom z dne 7. 3. 20173 pozvalo, da v roku 8 dni predloži še opravičilo za omenjenega odvetnika, ki bo izdano na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo, kar je ta v danem roku tudi storil (vloga z dne 17. 3. 2017 na list. št. 74 spisa in obrazec v prilogi A26 spisa). Sodišče prve stopnje je zatem predlog za vrnitev v prejšnje stanje vročilo v odgovor toženi stranki (ki je predlogu nasprotovala) ter za dne 11. 4. 2017 razpisalo narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, na katerem je zaslišalo odvetnika S. O. Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je nato ugodilo in razveljavilo sklep o umiku tožbe z dne 21. 2. 2017.

10. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep (VI. in VII. točka izreka izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje) v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v določbi 2. odstavka 350 člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, da je pravilno uporabilo materialno pravo ter predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pravilno ugodilo in razveljavilo sklep o umiku tožbe z dne 21. 2. 2017. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjskega sklepa in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

11. Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo, da je nepredvidljivo oziroma nenadno hudo bolezensko stanje odvetniku S. O. preprečilo pristop na narok dne 21. 2. 2017, kot tudi, da bi o tem lahko pravočasno obvestil odvetniško družbo, sodišče oziroma tožečo stranko (potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ter zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave v prilogah A25 in A26 spisa ter izpovedba S. O. na naroku dne 11. 4. 2017 na list. št. 86 spisa).4 Ker je imel odvetnik spis za obravnavano zadevo pri sebi, pa v odvetniški družbi, v kateri je zaposlen, tudi niso mogli sklepati, da na narok dne 21. 2. 2017 ne bo pristopil.

12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi se lahko naroka dne 21. 2. 2017 udeležila tožeča stranka osebno. Skladno s 86. členom ZPP stranki ni treba osebno opravljati procesnih dejanj, ampak jih lahko opravlja prek pooblaščenca.5 Tožeči stranki, ki (glede na zgoraj pojasnjeno) za težave svojega pooblaščenca ni vedela, zato ni mogoče očitati, da bi lahko domnevo umika tožbe iz 3. odstavka 454. člena ZPP preprečila s tem, da bi se naroka osebno udeležila. Na navedeno ne more vplivati niti okoliščina, da je bila tožeča stranka tudi osebno vabljena na narok, saj v kolikor stranka opravlja procesna dejanja prek pooblaščenca, njena osebna neudeležba na naroku ne more biti povezana s sankcijami, še zlasti ne s sankcijo domneve umika tožbe.6 Na takšno posledico zaradi svoje osebne neudeležbe na naroku torej tožeča stranka ni mogla računati.

13. Tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, do katerih njenih konkretnih navedb se sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožničinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje naj ne bi opredelilo, zgolj posplošeno sklicevanje na navedbe, dane pred sodiščem prve stopnje, pa ne zadošča. To še zlasti velja za pritožbene razloge, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, kamor sodi tudi očitana kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.7

14. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje v zvezi s sklepom z dne 11. 4. 2017 (list. št. 89 do 92 spisa), da se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, navedlo napačen pravni pouk, in sicer, da je zoper sklep dovoljena posebna pritožba. Navedeno na pravico tožene stranke do pritožbe (25. člen Ustave RS8) ni vplivalo, saj je sodišče prve stopnje omenjeni sklep nato povzelo v zadevno izpodbijano končno odločbo in ga tožena stranka sedaj izpodbija v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.

15. Pritožbena polemiziranja o tem, ali je imel odvetnik spis in togo doma (v stanovanju) ali pa v avtomobilu, na pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje ne morejo vplivati. Odločilno je namreč le, da je imel odvetnik spis in togo pri sebi, zaradi česar v odvetniški družbi niso mogli sklepati, da se naroka dne 21. 2. 2017 ne bo udeležil, ter še, da zaradi nenadnega hudega bolezenskega stanja odvetnik ni mogel misliti na službene obveznosti in tako ni mogel pravočasno obvestiti odvetniške družbe, sodišča ali tožeče stranke o tem, da na narok ne bo mogel pristopiti. Povsem razumljivo je, da je odvetnik nato takoj, ko so zdravstvene težave nekoliko popustile, o svoji bolezni še istega dne (t. j. 21. 2. 2017), a že po naroku, o svoji bolezni obvestil odvetniško družbo, ki je nato navedeno sporočila sodišču (list. št. 66 spisa). Tudi po presoji pritožbenega sodišča pri ravnanju odvetnika oziroma odvetniške družbe v obravnavanem primeru ni moč govoriti o neskrbnosti in gre torej za upravičen vzrok za zamudo naroka.

16. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka zaradi zamude naroka ni bila v ničemer prikrajšana, ter da je sodišče prve stopnje z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje poseglo v toženkino pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS. Sodišče prve stopnje namreč pravilno ugotavlja, da bi bila po domnevni umika tožbe iz 3. odstavka 454. člena ZPP tožeča stranka primorana ponovno vložiti tožbo oziroma predlog za izvršbo, kar bi bilo povezano z dodatnimi oziroma novimi stroški tako tožeče kot tudi tožene stranke (npr. sodna taksa za predlog za izvršbo ter ugovor zoper sklep o izvršbi), postopek pa bi se začel povsem na novo, kar bi nedvomno tudi bistveno podaljšalo čas, v katerem bi sodišče odločilo o zahtevku tožeče stranke (v tem času pa bi se lahko poslabšale tudi možnosti za poplačilo tožničine terjatve, v kolikor bi se ta izkazala za utemeljeno).

17. ZPP ne določa, s katerimi dokaznimi sredstvi lahko stranka dokazuje upravičenost vzroka za zamudo naroka, zato je pooblaščenec tožeče stranke lahko utemeljeno sklepal, da zadostuje zdravniško potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela z dne 23. 2. 2017 (priloga A25 spisa), ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno - t. j., da je bil odvetnik zaradi obolenja od dne 21. 2. 2017 do dne 23. 2. 2017 upravičeno zadržan z dela (1. odstavek 224. člena ZPP). Ker je sodišče prve stopnje ocenilo, da navedeno potrdilo ne zadošča, je zato pooblaščenec tožeče stranke skladno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 7. 3. 2017 pravočasno predložil še zdravniško potrdilo z dne 16. 3. 2017 o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (priloga A26 spisa).

18. Končno so navedbe tožene stranke, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedovoljen, ker pooblaščenec tožeče stranke hkrati ni vložil pritožbe zoper sklep o umiku tožbe, očitno neutemeljene. Tožeča stranka namreč ni zamudila roka za vložitev pritožbe zoper sklep o domnevi umika tožbe, pač pa je zamudila poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, zato hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni bila dolžna opraviti nikakršnega zamujenega dejanja (4. odstavek 117. člena ZPP). Sodišče prve stopnje, ki se do takih navedb ni opredelilo, ni storilo kršitve iz 8. oziroma 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP).9

19. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

20. Ker torej po vsem obrazloženem pritožbeni očitki glede odločitve sodišča prve stopnje o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo ter izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v VI. in VII. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

O odločitvi sodišča prve stopnje o zahtevkih po tožbi in nasprotni tožbi:

21. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe najprej navaja, da tožeča stranka na podlagi desetih računov za opravljene računovodske storitve (računi št. 78, 97, 142, 166, 188, 212, 236, 259, 22 in 118) vtožuje skupno znesek 1.416,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter na podlagi dveh računov za opomine še 80,00 EUR10 - vse skupaj torej 1.496,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka obrazložitve). V nadaljevanju obrazložitve (t. j. v 14. točki) pa navaja, da tožeča stranka od tožene zahteva plačilo za opravljene računovodske storitve po računih št. 78, 97, 142, 166, 188, 212, 236, 259, 22 in 118 v skupnem znesku 1.516,36 EUR. Sodišče prve stopnje nato v razlogih izpodbijane sodbe zaključi, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen glede računov št. 78, 97, 142, 166, 188, 236, 259, 22 in 118 v skupni višini 1.294,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za stroške opominjanja v višini 80,00 EUR (točke 17 do 23 obrazložitve) - skupno torej za 1.374,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ni pa utemeljen glede računa št. 212 za znesek 122,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi obrestmi, tožeči stranki pa je prisodilo znesek 1.394,36 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Razlogi o odločilnih dejstvih izpodbijane sodbe so tako v tem delu med seboj v nasprotju, prav tako pa tudi izrek nasprotuje razlogom sodbe, kar vse onemogoča njeno objektivno presojo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

22. Podobno velja tudi glede zahtevka po nasprotni tožbi. V zvezi s slednjim sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (točki 8 in 24 obrazložitve) navaja, da tožena stranka od tožeče zahteva plačilo zneska 2.315,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V izreku izpodbijane sodbe pa je nato toženi stranki prisodilo glavnico v višini 540,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka), njen zahtevek za plačilo glavnice v višini 1.825,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo (V. točka izreka), pri čemer seštevek obeh navedenih zneskov presega vtoževani znesek 2.315,00 EUR. Točki IV in V izreka izpodbijane sodbe sta si tako med seboj v nasprotju oziroma sta v nasprotju z razlogi sodbe. Prav tako pa sodišče prve stopnje v 42. in 43. točki obrazložitve najprej navaja, da je škodo zaradi plačila stroškov ponovnega knjiženja za obdobje januar - september 2015 v višini 540,00 EUR (po račun št. 1-2016 z dne 15.4.2016), ki jo uveljavlja z nasprotno tožbo, tožena stranka povzročila sama ter da je zahtevek v tem delu neutemeljen, v 44. točki obrazložitve pa je nato zaključilo, da je toženkin zahtevek na plačilo zneska 540,00 EUR (ki predstavlja stroške knjiženja za obdobje januar - september 2015 po račun št. 1-2016 z dne 15.4.2016) utemeljen. Gre torej za dve nasprotujoči si ugotoviti. Glede na pojasnjeno izpodbijane sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, s čimer je zopet podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

23. Zgoraj navedene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP so skladno s 1. odstavkom 354. člena ZPP terjale razveljavitev izpodbijane odločbe v I., IV. in V. točki izreka, posledično pa tudi v III. in VIII. točki izreka (t. j. glede odločitve o stroških izvršilnega in pravdnega postopka), ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovljenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče namreč glede na njihovo naravo ne more odpraviti samo, saj ne more namesto sodišča prve stopnje napisati novih (nenasprotujočih si) razlogov ali izbrati ene od nasprotujočih si različic razlogov ter nato morebiti še ustrezno spremeniti izrek, pri čemer pa gre tudi za preobsežne napake, da bi korekcijo opravilo pritožbeno sodišče samo, ne da bi bistveno poseglo v pravico strank do dvostopenjskega sojenja. Prav tako pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS), saj je z ugotovljeno absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka obremenjena le prvostopenjska sodba, zato sodišču prve stopnje ne bo treba opraviti nove glavne obravnave, ampak lahko v ponovljenem sojenju izda le novo sodbo.

24. V ponovljenem sojenju naj torej sodišče prve stopnje odloči o zahtevkih strank, kot sta jih ti postavili v spremembi tožbe z dne 17. 5. 2016 oziroma v nasprotni tožbi z dne 26. 9. 2017 (upoštevajoč pri tem pravnomočno II. točko izreka zadevne prvostopenjske odločbe) ter izdela novo sodbo, v kateri ne bo nasprotij med razlogi o odločilnih dejstvih, razlogi o odločilnih dejstvih in izrekom oziroma v izreku samem.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

25. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

PRAVNI POUK:

1. Zoper I. točko izreka tega sklepa je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

2. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

3. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
2 Do navedenega je prišlo še preden je tožena stranka nato dne 27. 9. 2017 vložila nasprotno tožbo.
3 Navedeni sklep je bil tožeči stranki vročen dne 14. 3. 2017.
4 Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 1209/2009 z dne 17. 6. 2009.
5 Npr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, strani 361 in 363 ter sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Cp 1209/2009 z dne 17. 6. 2009.
6 Podobno npr. A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, stran 364.
7 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 52/2016 z dne 24.10. 2017.
8 Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami.
9 Podobno npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 302/2017 z dne 17. 5. 2017 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 208/2014 z dne 28. 1. 2016.
10 Pritožbeno sodišče na tem mestu še opozarja, da tožeča stranka po spremembi tožbe z dne 17. 5. 2016 (red. št. 11 spisa) navedenih stroškov opominjanja ne vtožuje več, na kar v svoji pritožbi utemeljeno opozarja tudi tožena stranka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 116, 117, 117/2, 117/4, 339, 339/2, 339/2-14, 454, 454/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3MjI0